{"id":2434,"date":"2018-04-24T22:11:37","date_gmt":"2018-04-24T22:11:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2434"},"modified":"2018-06-14T17:26:59","modified_gmt":"2018-06-14T17:26:59","slug":"cas-je-da-nehamo-mizati-glede-zdravstva-samozaposlenih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/04\/24\/cas-je-da-nehamo-mizati-glede-zdravstva-samozaposlenih\/","title":{"rendered":"Nehajmo mi\u017eati glede zdravja samozaposlenih"},"content":{"rendered":"

V razli\u010dnih oblikah prekarnih zaposlitev je \u017ee ve\u010d kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je \u0161e bistveno vi\u0161ji v kreativnih poklicih. Slaba finan\u010dna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj ka\u017ee v vseh poljih \u017eivljenja, vklju\u010dno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev. <\/strong><\/p>\n

Prav na polju zdravstva namre\u010d prihaja do razkroja elementov zdravstvenega varstva in neenakopravne obravnave prekarcev, zato je nujno, da se tudi odlo\u010devalci spopadejo s to problematiko.<\/p>\n

<\/p>\n

Kreativni center Poligon je v sodelovanju z vsebinskima partnerjema Dru\u0161tvom Asociacija in Zagovornikom na\u010dela enakosti 24. aprila zato izvedel prvo celostno konferenco na temo zdravstva oziroma zdravstvenega varstva samozaposlenih. Med govorci so bili tako samozaposleni, ki so spregovorili o lastnih izku\u0161njah, kot razli\u010dni strokovnjaki in raziskovalci s podro\u010dja zdravstva, prava in dela. V nadaljevanju vam po\u0161iljamo povzetke njihovih intervencij, vklju\u010dno z nekaterimi zakonodajnimi predlogi Asociacije, kako izbolj\u0161ati stanje samozaposlenih v kulturi na podro\u010dju zdravstva.<\/p>\n

Zagovornik na\u010dela enakosti Miha Lobnik<\/strong> je uvodoma poudaril, da se \u017eelijo v instituciji posvetiti tudi druga\u010dnim oblikam prepre\u010devanja \u0161irjenja neenakosti oziroma neklasi\u010dnim percepcijam neenakosti in s tega vidika je seveda smiselno pregledati tudi neenakost, ki se pojavlja na podro\u010dju samozaposlenih v odnosu do drugih delavnih oblik. \u010cetudi tovrstne oblike neenakosti niso klasi\u010dno razumljene skozi diskriminacijo, pa to \u0161e ne pomeni, da se diskriminacija v teh okoli\u0161\u010dinah ne dogaja. Zavoljo tega, poudarja Lobnik, je potrebno podro\u010dje \u0161e raziskati in potencialne ugotovljene odklone od enakosti pri\u010deti tudi odpravljati.<\/p>\n

Kot so poudarili drugi govorci, je sistem zdravstvenega varstva med zaposlenimi in samozaposlenimi dejansko druga\u010den. V tem smislu so pomembne ugotovitve Sare Pistotnik<\/strong>, ki je izpostavila dejstvo strukturiranosti na\u0161ega sistema zdravstvenega zavarovanja. Slednji je oblikovan tako, da se pla\u010dilo zdravstvenega zavarovanja porazdeli med delavce in delodajalce, kjer pa pri samozaposlenih pride do situacije, da jim je nalo\u017eeno dejansko pla\u010dilo tako stro\u0161ka, ki naj bi ga kril delodajalec, kot stro\u0161ek delojemalca. Glede samozaposlenih je sistem torej v osnovi zastavljen neenako.<\/p>\n

V tem smislu se odpira tudi vpra\u0161anje, ki ga je izpostavila dr. Barbara Rajgel<\/strong> in sicer, zakaj so socialne pravice, oziroma zdravstveni sistem sploh vezane na posameznikov delovni anga\u017ema. Po njenem mnenju bi bilo potrebno stremeti k temu, da postanejo socialne pravice univerzalne, s tem pa bi se bistveno izbolj\u0161al tudi polo\u017eaj samozaposlenih.<\/p>\n

O realnosti samozaposlenih je spregovoril tudi raziskovalni novinar Lenart Ku\u010di\u010d<\/strong>, ki je izpostavil dejstvo, da ve\u010d kot tretjino samozaposlenih poro\u010da o tem, da so se za samozaposlitev odlo\u010dili, ker drugih mo\u017enosti niso imeli. V tej to\u010dki sta se strinjala z Miho Bla\u017ei\u010dem-N’tokom<\/strong>, da se je percepcija in realnost samozaposlitve bistveno spremenila v zadnjih desetletjih. Od podobe samozaposlenega kot uspe\u0161nega podjetnika je namre\u010d realnost pre\u0161la k samozaposlenim, ki pove\u010dini ne dosegajo prihodkov, ki bi bili primerljivi z minimalno ali povpre\u010dno pla\u010do. A ker prihodki vseh skupin vseeno niso enaki, je nadaljnja ovira pri odpravljanju anomalij sistema tudi dejstvo, da samozaposleni niso nujno enotni v svojih zahtevah, saj so na drugem koncu spektra samozaposlenih tudi tisti, ki sistem koristijo za dav\u010dne optimizacije ali druge malverzacije.<\/p>\n

Pomemben aspekt je orisala tudi Alenka Sottler<\/strong>, ki je spregovorila z vidika samozaposlenih, ki se pribli\u017eujejo \u010dasu upokojevanja. Ob tem se stiske pove\u010dujejo zavoljo dveh dejavnikov in sicer prvega, ker se \u0161tevilo dni, ko je posameznik bolan, pove\u010duje in s tem se pove\u010duje izpad dohodka, druga stvar pa je pri\u010dakovana pokojnina, ki je zavoljo vi\u0161ine obi\u010dajno pla\u010danih prispevkov po navadi zelo nizka.<\/p>\n

Na zadnji okrogli mizi smo s sodobno plesalko Majo Delak<\/strong> in zdravnikom Martinom Kurentom <\/strong>ter Tja\u0161o Pureber <\/strong>iz Asociacije osvetlili problematiko samozaposlenih v kulturi in predstavili klju\u010dne zakonodajne spremembe, ki bi jih bilo potrebno uvesti za takoj\u0161njo izbolj\u0161avo zdravstva samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n

Podro\u010dje zdravstva je za samozaposlene v kulturi, tako kot za zaposlene, klju\u010dnega pomena za varno opravljanje poklica, hkrati pa je stanje glede pravic, vezanih na zdravstvo, precej zaskrbljujo\u010de. Samozaposleni nimajo enakih pravic kot zaposleni glede nadomestila za \u010das, ko niso zmo\u017eni opravljati delo, nimajo urejenih zdravstvenih pregledov, glede poklicnih bolezni pa sistem pogosto ni dovolj jasen, praksa pa ne prav vzpodbudna. Vse to ob podatkih o finan\u010dno \u0161ibki strukturi samozaposlenih v kulturi slednje potiska na dru\u017ebeno in socialno obrobje. Asociacija je doslej zaznala nekatere te\u017eave, za katere predlagamo tudi re\u0161itve in upamo, da nam bodo politiki v prihodnji vladi prisluhnili ter kon\u010dno za\u010deli urejati podro\u010dja vse bolj prekarizirane populacije v kulturi.<\/p>\n

Problematiko pomanjkljive zdravstvene oskrbe samozaposlenih v kulturi smo razdelili na \u0161tiri sklope:<\/p>\n

1. Izpla\u010devanje bolni\u0161ke za samozaposlene v kulturi<\/strong><\/p>\n

Obstoje\u010di zdravstveni sistem ne predvideva, da bi samozaposleni lahko koristili bolni\u0161ko pred 30 delovnim dnem od nastopa zadr\u017eanosti z dela. Samozaposleni v kulturi imajo sicer mo\u017enost, da jim dr\u017eava pla\u010da nadomestilo za bolni\u0161ko, a je to dolo\u010dilo v ZUJIK-u tako omejujo\u010de, da pravico letno koristi manj kot odstotek samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n

Prva omejitev je tip zadr\u017eanosti iz dela, saj je trenutno v tem \u010dlenu navedena samo zadr\u017eanost z dela zaradi bolezni, izpu\u0161\u010dene pa so zadr\u017eanosti z dela zavoljo po\u0161kodbe na delovnem mestu, zaradi po\u0161kodbe izven delovnega mesta in poklicnih bolezni. Naslednja omejitev je, da je posameznik upravi\u010den do izpla\u010dila nadomestila samo enkrat letno in samo v primeru, da je zadr\u017eanost trajala ve\u010d kot 30 delavnih dni. Naposled pa je problemati\u010dna tudi vi\u0161ina izpla\u010dila, ki zna\u0161a zgolj 20 evrov na dan, kar v enem mesecu ne predstavlja niti pribli\u017eka minimalne pla\u010de.<\/p>\n

Asociacija predlaga odpravo vseh treh omejujo\u010dih dolo\u010dil, tako da se bo bolni\u0161ko lahko koristilo od prvega dne nastopa zadr\u017eanosti z dela, za vse tipe zadr\u017eanosti z dela in da bi bilo nadomestilo usklajeno vsaj z minimalno, \u010de \u017ee ne povpre\u010dno pla\u010do.<\/p>\n

2. Uveljavljanje poklicnih bolezni s podro\u010dja kulture in umetnosti<\/strong><\/p>\n

Te\u017eave zdravstvenega varstva samozaposlenih v kulturi so povezane tudi z uveljavljanjem poklicnih bolezni. Sistem priznavanja poklicnih bolezni je v Sloveniji problemati\u010den, saj je Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni neposodobljen \u017ee 15 let in je za podro\u010dje kulture pomanjkljiv. Po nekaterih raziskavah je v evropskih dr\u017eavah priznanih te\u017eav zavoljo poklicnih bolezni tudi do petdesetkrat ve\u010d kot v Sloveniji. Trenutno je v postopku sprejemanja nov pravilnik, a zaenkrat ni znano, ali bo sprejet in kaj bodo nekatere spremembe pomenile v realnosti.<\/p>\n

Sistem priznavanja poklicnih bolezni je potrebno urediti tako, da bodo kulturniki imeli jasno sliko o tem, kaj jih \u010daka ob nastopu dolo\u010dene s poklicem povezane zdravstvene te\u017eave, ki se pojavlja sistemsko, kak\u0161ne so procedure in kak\u0161no bo njihovo socialno stanje zaradi priznavanja teh poklicnih bolezni.<\/p>\n

3. Posebne kategorije zavarovanja<\/strong><\/p>\n

Nekateri poklici poznajo posebna zavarovanja, kar efektivno pomeni, da v enem letu dela pridobijo ve\u010d kot eno leto pokojninskega zavarovanja. Tudi na podro\u010dju kulture poznamo tovrsten poklic in sicer pokojninsko zavarovanje za baletne plesalce, ki je urejeno v 92.a \u010dlenu ZUJIK. Ta \u010dlen narekuje, da se delovna doba baletnemu plesalcu, ki dela v javnem zavodu, priznava v razmerju s koli\u010dnikom krat 1,5.<\/p>\n

Na podro\u010dju samozaposlenih lahko ugotovimo, da podobni mehanizmi ne obstajajo, kljub temu, da obstajajo sorodni poklici. Sodobni plesalci imajo podobne obremenitve telesa, pa kljub temu nimajo priznane dodatne delavne dobe, ki bi jih izena\u010dila z baletni plesalci. To pomeni, da morajo plesalci kljub temu, da so zdravstveno ogro\u017eeni, zavoljo eksistence vseeno vztrajati z delom, \u010detudi jim telo tega ne dopu\u0161\u010da ve\u010d.<\/p>\n

S tega vidika bi bilo smiselno v ZUJIK vklju\u010diti dodaten \u010dlen po vzoru 92.a \u010dlena, ki bi naslavljal vse poklice znotraj razvida samozaposlenih v kulturi, ki bi jih bilo potrebno obravnavati na podoben na\u010din zaradi specifi\u010dnih obremenitev telesa. Hkrati bi bilo potrebno urediti tudi sistemsko podprto prekvalifikacijo v druge poklice za starej\u0161e umetnike, ki zaradi po\u0161kodb ne morejo ve\u010d opravljati svojega poklica.<\/p>\n

4. Obdobni zdravni\u0161ki pregled za samozaposlene v kulturi<\/strong><\/p>\n

Samozaposleni v kulturi niso dol\u017eni opravljati obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov, in jih zavoljo finan\u010dnih razmer in socialnega stanja v veliki ve\u010dini tudi ne opravljajo samopla\u010dni\u0161ko. To pomeni, da zdravstvena slika samozaposlenih pove\u010dini ni znana, da se morebitne bolezni in po\u0161kodbe odkrivajo prepozno in s tem nastajajo razli\u010dne z zdravjem povezane te\u017eave.<\/p>\n

S tega vidika bi bilo smiselno, da Ministrstvo za kulturo samozaposlenim v kulturi subvencionira obdobne preventivne zdravstvene preglede, kar bi lahko bilo vezano na \u010das podalj\u0161evanje pravice do pla\u010dila prispevkov.<\/p>\n

Predlagani ukrepi so seveda zgolj minimalno ga\u0161enje po\u017eara, ki z leti dobiva vse ve\u010dje razse\u017enosti, zato upamo, da se bodo ministrstva med sabo povezala in za\u010dela skupaj naslavljati ta vse bolj pere\u010di problem vrhunskih izvajalk in izvajalcev v umetnosti in kulturi.<\/p>\n

* Projekt\u00a0Asociacija \u2013 mre\u017ea NVO v kulturi, kultura za ustvarjalen razvoj<\/a>, v sklopu katerega sodelujemo pri konferenci, delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.<\/p>\n

\"ess<\/a>\"Kopija<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V razli\u010dnih oblikah prekarnih zaposlitev je \u017ee ve\u010d kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je \u0161e bistveno vi\u0161ji v kreativnih poklicih. Slaba finan\u010dna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj ka\u017ee v vseh poljih \u017eivljenja, vklju\u010dno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev. Prav na polju zdravstva … Preberi ve\u010d o Nehajmo mi\u017eati glede zdravja samozaposlenih<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,15,23,13],"tags":[],"class_list":["post-2434","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-nacionalno","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2434","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2434"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2434\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2616,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2434\/revisions\/2616"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2434"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2434"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2434"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}