{"id":2377,"date":"2018-03-30T11:29:49","date_gmt":"2018-03-30T11:29:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2377"},"modified":"2018-03-30T11:29:49","modified_gmt":"2018-03-30T11:29:49","slug":"iz-prve-vrste-mota","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/03\/30\/iz-prve-vrste-mota\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: MoTA"},"content":{"rendered":"

Muzej tranzitornih umetnosti \u2013 MoTA je ena bolj multidisciplinarno zastavljenih platform pri nas, saj skozi njen program pre\u010di vse od arhitekture do glasbe, instalacij, posegov v urbani prostor in \u0161e kaj.<\/strong><\/p>\n

MoTA se je Asociaciji pridru\u017eila letos, za glasilo Kulturosfera pa smo se pogovarjali z umetni\u0161kim in programskim direktorjem Martinom Bricljem Barago, ter producentko in programsko vodjo festivala SONICA, Nejo Tom\u0161i\u010d. Uvodni del pogovora je posve\u010den programskemu razpisu ministrstva za kulturo, ki se ni odlo\u010dilo ponovno financirati programa organizacije, govorili pa smo tudi o prihajajo\u010dih volitvah in drugih temah.<\/p>\n

<\/p>\n

Zadnje dogajanje okoli programskih in projektnih razpisov je polno zapletov in nerazumevanja odlo\u010devalcev o dinamiki umetnosti. Tudi MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, je izpadla iz programskega financiranja. Kako gledate na \u0161e vedno aktualne te\u017eave z razpisi?<\/strong><\/p>\n

Ministrstvo je z rezultati zadnjega razpisa za kulturne programe spet pokazalo nesprejemljive, drasti\u010dne in povsem nerazumne ukrepe red\u010denja akterjev in ukinjanja sofinanciranja mnogim organizacijam, ki so \u2013 na razli\u010dnih podro\u010djih \u2013 izjemno pomembne. Zdi se, da so odpadle predvsem vse organizacije, ki so znotraj svojih programov inovativne, in ki izrazito prepletajo izraze ter se poleg osnovnih podro\u010dij posve\u010dajo tudi refleksiji, teoriji in eksperimentom. Tistim torej, ki preizpra\u0161ujejo realnost.<\/p>\n

\u017dal je zadnji razpis kljub domnevnim izbolj\u0161avam pokazal predvsem nerazumevanje in nepoznavanje delovanja organizacij. V njem so izena\u010dene organizacije, ki se \u0161ele vzpostavljajo in tiste, ki so \u017ee leta uveljavljene; sredstva so pribli\u017eno enaka na vseh podro\u010djih, ne glede na naravo dela.<\/p>\n

Razpisi so potrebni popolne prenove, ki mora biti skladna z raznolikostjo organizacij, ki delujejo v tem prostoru, z naravo umetni\u0161kih podro\u010dij, ki je v trenutnih razpisih opredeljena okostenelo, hkrati pa morajo biti zasnovani na podlagi ciljev in usmerjeni v razvoj.<\/p><\/blockquote>\n

Zdi se, kot da na ministrstvu nih\u010de zares ne dela in da se ni\u010desar ne da spremeniti.<\/p>\n

MoTA je v svojem delovanju izrazito multidisciplinarna, kar z vidika javnega sofinanciranja pogosto ni enostavna pozicija. Kako bi moral biti urejen sistem sofinanciranja za organizacije s tovrstnim programom?<\/strong><\/p>\n

MoTA \u2013 Muzej tranzitornih umetnosti je edina organizacija, ki ni bila sprejeta v sofinanciranje programov MK, in ki je hkrati aktivno vklju\u010dena v kar tri pomembne evropsko financirane projekte: enega s podro\u010dja glasbe, drugega, ki je izrazito intermedijski, in tretjega s podro\u010dja vizualnih umetnosti in arhitekture.<\/p>\n

Na\u0161 primer je kompleksen in specifi\u010den, saj svoj program snujemo in izvajamo kot re\u010deno na treh podro\u010djih: glasbenem, intermedijskem in vizualnem. Tudi letos je to v birokratskem pogledu ovira \u2013 vendar ovira, s katero se nam zdi vredno spopasti. Ne verjamemo v monokulturo, v en slog, v \u010disto umetnost, v zo\u017eeno branje realnosti, temve\u010d v kulturo druga\u010dnosti, prepletanja in dialoga. Zato se nismo nikoli \u017eeleli odre\u010di tej svobodi pre\u010denja umetnosti z drugimi zvrstmi; predvsem pa sledimo dejanskim tokovom sodobnosti, kar v praksi pomeni, da pogosto presegamo razpisne in druge omejitve.<\/p>\n

Kljub temu ocenjujemo, da smo letos dejansko ustrezali pri\u010dakovanjem, izra\u017eenim v razpisu. V razpisu je omogo\u010dena prijava na druga razpisna podro\u010dja, vendar pa se mora prijavitelj odlo\u010diti, kaj je njegovo osnovno podro\u010dje delovanja. \u00bbPomembna novost tega razpisa je, da se program obravnava kot celoto, kar pomeni, da mora biti delovanje na vseh podro\u010djih usklajeno in celovito.\u00ab Tak\u0161na je bila obljuba ministrstva za kulturo, dejansko pa so ponovno obravnavali programe samo na osnovnih podro\u010djih.<\/p>\n

Programski razpis je bil zastavljen tako, da je prijavitelj izbral osnovno podro\u010dje, komisija tega podro\u010dja pa je presodila, ali so enote na ostalih podro\u010djih skladne s strate\u0161kim na\u010drtom na drugih podro\u010djih in jih na podlagi tega predala ostalim komisijam v oceno. V na\u0161em primeru, kjer je na vsakem podro\u010dju pribli\u017eno enako \u0161tevilo programskih enot, je komisija za glasbo ocenila, da program intermedijskih in vizualnih umetnosti ni skladen s strate\u0161kim na\u010drtom oziroma je z zavrnitvijo glasbenega programa avtomati\u010dno odpadel tudi ves ostali program. V na\u0161em primeru identificirati mati\u010dno podro\u010dje res ni preprosto, vsekakor pa izvajamo program in ne projektov. Kategorije, ki jih opredeljuje razpis, so po na\u0161em mnenju za dana\u0161nji \u010das zastarele in nepotrebne.<\/p>\n

Mnoge organizacije delujejo interdisciplinarno in zdru\u017eujejo razli\u010dna podro\u010dja. Menimo, da bi bilo bolje, \u010de bi kategorije opustili, in se bolj posvetili opredelitvi prednostnih usmeritev in kriterijev, ter prenovi razpisnih obrazcev tako, da bi bili bolj konkretni in transparentni.<\/p><\/blockquote>\n

V zadnjem \u010dasu se vse ve\u010d govori o novih potrebnih mehanizmih t.i. sistema matching funds, torej sofinanciranja dele\u017ea evropskih projektov s strani ministrstev in ve\u010djih ob\u010din. Kako bi po va\u0161em mnenju bilo potrebo urediti ta sistem? Po kateri praksi iz tujine bi se lahko zgledovali?<\/strong><\/p>\n

Organizacije, ki pridobijo sredstva evropskih razpisov, bi morale za te projekte pridobiti ve\u010dji odstotek sofinanciranja, kot ga dobivajo trenutno. Za projekte pridobijo 50, v\u010dasih tudi 70 ali 90 odstotkov financiranja, za katerega pa morajo pridobiti \u0161e preostali odstotek. Gre za mehanizem, ki torej dr\u017eavi zagotavlja velik dele\u017e financiranja kulture in je izrecno usmerjen v delovanje organizacij na evropskem nivoju in v preseganje lokalnih interesov. Ta sistem bi moral biti avtomatiziran in zagotoviti vsaj \u010detrtino (25%) sofinanciranja.<\/p>\n

Bli\u017eajo se dr\u017eavnozborske, kasneje pa tudi lokalne volitve. Kaj bi morali kulturniki v predvolilnem obdobju zahtevati od politikov? Kaj so najnujnej\u0161e reforme na podro\u010dju kulture?<\/strong><\/p>\n

Glede reform ne bi izpostavili ni\u010d novega, kar nismo \u017ee izpostavili v okviru na\u0161e skupne akcije PROTEST PROTI NESORAZMERNIM REZOM, ki je iniciativa organizacij, ki je nastala pred osmimi leti, ko so se za\u010dela iracionalna kr\u010denja predvsem v kulturi, zdravstvu in izobra\u017eevalnem sektorju.<\/p>\n

Izra\u017eena so kot kratkoro\u010dne zahteve:
\n1. Pove\u010danje prora\u010dunskih sredstev in nove odlo\u010dbe, s katerimi se na podlagi rezervne liste odobri financiranje zavrnjenih programov.
\n2. V skladu z vrhunskostjo programa zagotovitev strokovni pregled prijav, z dana\u0161njemu \u010dasu primerno celostno in enakovredno obravnavo programov na razli\u010dnih podro\u010djih umetnosti.
\n3. Obravnavo organizacij na podro\u010dju kulture kot profesionalnih in partnerskih struktur,
\nki tvori temeljna podro\u010dja sodobne kulturne in umetni\u0161ke ponudbe.
\n4. Jasna in argumentirana besedila odlo\u010db in vpogled v zapisnike.<\/p>\n

Ter dolgoro\u010dne zahteve:
\n1. Razvojna kulturna politika.
\n2. Reforma ministrstva za kulturo.
\n3. Civilni dialog.
\n4. Ve\u010d sredstev in primerna podpora evropsko sofinanciranih programov.
\n5. Reforma razpisov in komisij.
\n6. Spodbujanje zaposlovanja.
\n7. Reforma statusa za samozaposlene (drsni cenzus, karierna dinamika, zdravstvena oskrba).
\n8. Uzakonitev usklajene definicije poklicnih NVO.
\n9. Ureditev hladnega pogona (neprogramski stro\u0161ki).
\n10. Podpora pridobivanju evropskih sredstev, podpornim programom in medsektorskemu povezovanju (turizem, izobra\u017eevanje).<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

V trenutku, ko \u0161e vedno ni jasno ali bomo lahko izpeljali samo polovico na\u0161ega programa ali pa se bo ta lahko razvijal, te\u017eko ocenimo vse projekte. Osredoto\u010damo se na mednarodne projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, lokalne programe pa smo zaradi rezov ministrstva prisiljeni zmanj\u0161ati oziroma jih opustiti.<\/p><\/blockquote>\n

Letos bomo tako v Ljubljani najverjetneje izvedli le \u0161e deseto edicijo festivala SONICA.<\/p>\n

Na\u0161 glavni projekt je dolgoro\u010dni raziskovalni projekt NONUMENT, ki poteka v okviru MAPS – Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, v katerem razvijamo inovativne pristope za ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine. Tukaj nameravamo sodelovati z izjemnimi sodelavci s podro\u010dja arhitekture, vizualnih umetnosti in glasbe, ter razvijati metodologijo za bele\u017eenje in o\u017eivljanje na\u0161e polpretekle zgodovine – arhitekture, spomenikov in javnih prostorov, ki izginjajo, so pozabljeni ali neza\u017eeleni, a imajo izjemen emancipatorni potencial za na\u0161o dru\u017ebo.<\/p>\n

Nadaljujemo tudi z nagrado TESLA, ki je bila namenjena resni podpori mladim slovenskim intermedijskim in multidisciplinarnim avtorjem. Letos se bo TESLA zaradi poteze MK prestrukturirala in postala mednarodna iniciativa.<\/p>\n

MoTA nadaljuje tudi \u010dlanstvo v platformi SHAPE, ki zdru\u017euje 16 vodilnih festivalov sodobne glasbe. SHAPE je edina evropska platforma za razvoj in promocijo sodobne glasbe, v okviru katere MoTA vsako leto predstavlja tudi slovenske glasbenike in jih postavlja ob bok mednarodnim avtorjem. V okviru tega projekta nameravamo izvesti \u0161e mnogo izobra\u017eevalnih in promocijskih aktivnosti tako v tujini kot doma.<\/p>\n

Nadaljujemo predstavitve na\u0161ih nagrajenih projektov, kot sta Cyanometer in Moonolith ter predvsem razvoj novih – v smeri sinteze in razvoja in\u0161trumentov, instalacij in okolij, ki problematizirajo odnos sodobne dru\u017ebe do okolja, in ki prispevajo k ve\u010djemu so\u017eitju \u010dloveka z naravo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Muzej tranzitornih umetnosti \u2013 MoTA je ena bolj multidisciplinarno zastavljenih platform pri nas, saj skozi njen program pre\u010di vse od arhitekture do glasbe, instalacij, posegov v urbani prostor in \u0161e kaj. MoTA se je Asociaciji pridru\u017eila letos, za glasilo Kulturosfera pa smo se pogovarjali z umetni\u0161kim in programskim direktorjem Martinom Bricljem Barago, ter producentko in … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: MoTA<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2377","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2377","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2377"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2377\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2381,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2377\/revisions\/2381"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2377"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2377"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2377"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}