{"id":2315,"date":"2018-03-06T10:05:17","date_gmt":"2018-03-06T10:05:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2315"},"modified":"2018-03-06T10:05:52","modified_gmt":"2018-03-06T10:05:52","slug":"iz-prve-vrste-emanat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/03\/06\/iz-prve-vrste-emanat\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Emanat"},"content":{"rendered":"

Na podro\u010dju sodobnega plesa je eno najbolj prepoznavnih imen Zavod Emanat, ki poleg produkcije skrbi tudi za zalo\u017eni\u0161ko dejavnost, hkrati pa se pogosto povezuje z drugimi akterji na podro\u010dju kulture in umetnosti ter tako sega preko meja podro\u010dnih zamejitev.<\/strong><\/p>\n

Zavod Emanat je \u010dlan Asociacije \u017ee vrsto let, predstavniki zavoda pa so na podro\u010dju kulturne politike aktivni sooblikovalci stali\u0161\u010d Asociacije. Na na\u0161a vpra\u0161anje je odgovarjala Maja Delak, umetni\u0161ka vodja Zavoda Emanat. Pogovarjali smo se o problemati\u010dnemu ve\u010dletnem programskemu razpisu za nevladne organizacije v kulturi, pri katerem Emanat ni bil izbran, govorili pa smo tudi o podro\u010dju plesa in polo\u017eaju samozaposlenih ustvarjalcev.<\/p>\n

<\/p>\n

Emanat je ena od organizacij, ki ni bila sprejeta v financiranje na zadnjem \u0161tiriletnem programskem razpisu. Kako gledate na celotno dogajanje okoli razpisa?<\/strong><\/p>\n

Mislim, da je buren odziv kulturne scene rezultat ponavljanja vsakokrat enake situacije: gre za frustracijo, ki je posledica vseobsegajo\u010dega nezadovoljstva z na\u010dinom komuniciranja s strani ministrstva in njihovih predstavnikov, o nujno potrebnih razvojnih korakih in ne zgolj lepljenja obli\u017eev za obstanek umetni\u0161kega delovanja. V zadnjih nekaj desetletjih se je po eni strani nevladna scena razvila zaradi delovanja avtoric in avtorjev, po drugi pa tudi zaradi mehanizma razpisov in profesionalizacije v okviru samostojnega poklica. Tu merim na dejstvo, da je bilo po letu 1990 za umetnika, ki se je hotel prijavljati na razpise, nujno ustanoviti pravno telo. Posledi\u010dno je nastala mno\u017eica dru\u0161tev in zavodov, ki so nastali z namenom produkcije posami\u010dnih avtorjev in avtoric. Iz prvih razpisov za projekte so se razvila ostro zamejena in neprehodna podro\u010dja in razli\u010dne oblike: enoletni, ve\u010dletni projektni in programski razpis, avtorski opusi, festivali, itn.<\/p>\n

A ob tem se ne da izogniti ob\u010dutku, da so bile te oblike postavljene z namenom nekak\u0161nega discipliniranja ali celo blokiranja podro\u010dij in ne v smeri spodbujanja razvoja. Ob vsem tem se je mo\u010dno razraslo tudi samo ministrstvo, ki je za vsa ta podro\u010dja in razpise zadol\u017eevalo vse ve\u010d ljudi, to drobljenje pa je povzro\u010dilo veliko nepreglednost in dodatno birokratizacijo.<\/p><\/blockquote>\n

Emanat je organizacija, ki deluje od leta 2006 na uprizoritvenem, izobra\u017eevalnem in zalo\u017eni\u0161kem podro\u010dju, v zadnjih letih pa smo s pomo\u010djo programskih sredstev na Mestni ob\u010dini Ljubljana in na ministrstvu za kulturo dejavnosti uspe\u0161no raz\u0161irili \u0161e na intermedijsko in glasbeno podro\u010dje. V programskem razpisu smo bili v zadnjih dveh ciklih: 2010-2013 (v program smo bili sprejeti s posebno odlo\u010dbo takratne ministrice za kulturo Majde \u0160irca, ki je programsko financiranje raz\u0161irila \u0161e na \u0161tiri organizacije, ki jih je komisija izlo\u010dila) in 2013-2017. Ampak od tu se je situacija \u0161e poslab\u0161ala. Naj navedem primer: kot Emanat smo leta 2007 prejeli sredstva za ve\u010dletni projekt (Opus Maje Delak od leta 2007 do leta 2010) in sicer v vi\u0161ini 37.000\u20ac za posami\u010dno leto. Vsebinsko je projekt zajemal eno produkcijo letno, en manj\u0161i projekt sodelovanja in vso postprodukcijo in gostovanja. V januarju smo prejeli 80% sredstev na osnovi zelo enostavnega zahtevka, preostalih 20% v drugi polovici leta. Januarja naslednje leto smo oddali finan\u010dno in vsebinsko poro\u010dilo. Prijavljali smo se \u0161e na razpis usposabljanja in na razpis za enoletne projekte drugih avtorjev.<\/p>\n

V preteklem financiranju programa zavoda Emanat (2013-2017) je zavod prejel s strani Ministrstva za kulturo 63.700\u20ac podpore, ampak za mnogo ob\u0161irnej\u0161i program: letno je zajemal vsaj \u0161tiri nove produkcije razli\u010dnih avtoric in avtorjev na uprizoritvenem in intermedijskem podro\u010dju, postprodukcijo in gostovanja, izobra\u017eevanje, bele\u017eenje avtorskih praks in glasbeno zalo\u017eni\u0161tvo – torej ve\u010d kot dvakrat ve\u010dji obseg. Vsako leto je potrebno oddati tri ob\u0161irne zahtevke z opisom aktivnosti, ki jim prilagamo fotokopije vseh ra\u010dunov, in kon\u010dno vsebinsko in finan\u010dno poro\u010dilo. Prav tako moramo vsako leto oddati program dela za naslednje leto, ki je v veliki meri podobne oblike kot prijava celotnega programa na razpis.<\/p>\n

Posledica je nesorazmerno ve\u010dja administrativna zahtevnost, kjer je organizacija prisiljena v zaposlovanje dodatnega kadra, ki izvr\u0161uje izpolnjevanje vseh omenjenih zahtev. Ustvarjalke in ustvarjalci smo tisti, ki zaradi vi\u0161anja prav teh stro\u0161kov, tako na ministrstvu kot tudi v zavodih z redno zaposlenimi, \u0161e dodatno izgubljamo sredstva na projektih.<\/p><\/blockquote>\n

Hkrati se je v letih kr\u010denja \u0161tevila organizacij, ki so financirane na programskem razpisu, izkazalo, da je morda s tem podro\u010dje sodobnega plesa celo najbolj utrpelo \u0161kodo. To je vidno predvsem z vidika stabilnosti financiranja, ki ga deloma omogo\u010da \u0161tiriletni programski razpis, ob dejstvu, da sodobno-plesno podro\u010dje nima niti ene javne ustanove, ki bi lahko poskrbela za ustvarjalce, kjer bi se ustvarjalci zaposlovali. Na programski razpis so se prijavile organizacije s svojimi programi, ki zajemajo razli\u010dne zvrsti in dejavnosti in to z razli\u010dnimi kadrovskimi in materialnimi pogoji. Programsko financiranje so v tem zadnjem razpisu pridobile vse organizacije, ki upravljajo z uprizoritvenimi prostori, med njimi dve s prete\u017eno plesnim programom. Ostali prostori so namenjeni prete\u017eno gledali\u0161ki produkciji ali pa kombinaciji razli\u010dnih uprizoritvenih praks. Ob tem je pomenljivo dejstvo, da velika ve\u010dina gledali\u0161ke, baletne, operne in lutkovne produkcije poteka v javnih zavodih, a sredstev in prostora za raznoliko in \u0161iroko paleto plesnih izrazov je v prostorih, ki imajo polno lastne produkcije, malo, javnih zavodov pa na na\u0161em podro\u010dju ni. Ob tem, da je stanje za javne zavode ravno tako vedno bolj kriti\u010dno, se seveda vsi ministri otepajo sodobnega plesa, kolikor se le da. Nekateri prikrito, drugi pa brezobzirno uni\u010dujejo \u0161e tisto malo kar se je premaknilo na bolje. Zato \u0161e vedno menim, da kljub vzpostavitvi nekaj prostorov v zadnjih 30-ih letih \u0161e vedno rabimo Center sodobnih plesnih umetnosti.<\/p>\n

Kulturniki, \u0161tevilne nevladne organizacije in drugi so v zadnjih mesecih mo\u010dno stopnjevali pritisk na odlo\u010devalce in na zadnjem sestanku s predsednikom vlade so bila dana zagotovila, da bodo v kratkem zagotovljena sredstva za ponoven programski razpis. Kako gledate na ta premik in kaj menite, da bi morali ob tokratnem razpisu spremeniti?<\/strong><\/p>\n

Ko so pri\u0161li rezultati programskega razpisa, je bil pritisk velik, a videli bomo, kaj se bo zgodilo s projektnimi razpisi in ali bo ta pritisk obstal. V javnosti izra\u017eeni napotki generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost mag. Igorja Ter\u0161arja ka\u017eejo na vzroke za nezaupanje s strani t.i. dele\u017enikov: popolno nerazumevanje tega, kaj sploh ta scena je, kaj potrebuje in kako deluje. Direktor za ustvarjalnost je tistim, ki niso bili sprejeti v programski razpis, priporo\u010dil projektne razpise, kamor se enakovredno prijavljajo samozaposleni na podro\u010dju kulture, zavodi, ki komaj nastajajo, in zavodi, ki so ocenjeni kot vrhunski pri prijavi na programski razpis in so bili zaradi omejitve \u0161tevila financiranih izlo\u010deni na programskem razpisu. Vsa ta produkcija naj bi bila alternativno financirana s skupaj razpisanimi 325.000 \u20ac preko dveh projektnih razpisov (za primerjavo: zavod, ki je dobil na programskem razpisu letos na uprizoritvenem podro\u010dju najmanj sredstev, je pridobil nekaj ve\u010d kot 90.000\u20ac za posami\u010dno leto. Na enoletnem projektnem razpisu na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti je na razpolago 99.000\u20ac za vse projekte, na \u017ee zaklju\u010denem ve\u010dletnem projektnem razpisu, kjer bodo na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti financirali 10 4-letnih projektov in 7 2-letnih projektov, je na razpolago 226.000\u20ac). \u0160e enkrat bi poudarila, da problemi razpisov niso zgolj manj\u0161a kratkotrajna anomalija, gre za simptom splo\u0161nega stanja na podro\u010dju neodvisne scene.<\/p>\n

Do te situacije je pri\u0161lo postopoma in na ra\u010dun mnogih, ki so bili v tak\u0161ni situaciji ob rezultatih preteklih razpisov. To stanje je odraz nere\u0161evanja konkretnih idej razvoja in strategije financiranja kulture in umetnosti in njune vloge v dru\u017ebi. Vpra\u0161anje je neizogibno: Ali ministrstvo za kulturo dejansko uspe\u0161no izvaja svoje naloge?<\/p><\/blockquote>\n

Nekako se mi obljuba o ponovnem programskem razpisu ne zdi verjetna, saj so bile na primer podobne obljube dane v situaciji s KSEVT-om, ko pa se je prah po gladovni stavki polegel, je bilo s KSEVT-om kot sodobnim centrom konec. Trenutna situacija glede programskega razpisa bi lahko bila \u017ee re\u0161ena z dodatnimi sredstvi, prijave z na\u0161imi programi pa ministrstvo \u017ee ima.<\/p>\n

Lani je minister za kulturo Anton Per\u0161ak napovedal ponovno ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti, a o\u010ditno v mandatu te vlade ni pri\u0161lo do realizacije ideje. Kako ocenjujete to dejstvo in kako sicer gledate na zamisel o ustanovitvi omenjenega centra?<\/strong><\/p>\n

Ne znam to\u010dno oceniti, kako konkretni so bili ti razgovori. Predstavniki Dru\u0161tva za sodobni ples Slovenije so bili na nekaj sestankih na temo Centra sodobnih plesnih umetnosti. Vzpostavitev tak\u0161nega krovnega centra, ki ne bi bil samo prete\u017eno prostor enega zavoda in ki bi poleg uprizoritvenega prostora imel predvsem ustrezne in dostopne vadbene prostore, ki bi arhiviral, dokumentiral in razvijal podro\u010dje plesne umetnosti v vseh pogledih, je ideja, ki obstaja \u017ee dalj \u010dasa in jo vedno znova zahtevajo ustvarjalci na tem podro\u010dju. Vzpostavitev nekaj pisarn na Zalo\u0161ki cesti, s \u010demer je bil ustanovljen javni zavod z v.d. direktorja Igorjem Ter\u0161arjem, in bil v letu dni ukinjen, vsekakor \u0161e ni Center sodobne plesne umetnosti. Po naro\u010dilu Ministrstva za kulturo so bile pred leti (pred ustanovitvijo hitro ukinjenega javnega zavoda) opravljene raziskave o tem, kak\u0161en naj bi bil ta center, glede na specifi\u010dne potrebe tega ustvarjalnega podro\u010dja pri nas.<\/p>\n

Osebno \u0161e vedno verjamem, da na podro\u010dju sodobnega plesa nujno potrebujemo center s preto\u010dno strukturo delovanja in infrastrukturo, namenjeno vsem razli\u010dnim dejavnostim na podro\u010dju plesa (ustvarjanju, produkciji, izobra\u017eevanju, raziskovanju, dokumentiranju, arhiviranju, promociji in razvoju). S tem bi center lahko omogo\u010dal \u0161irok spekter uprizoritvenih praks in jih vzpodbujal tudi skozi vzpostavljanje in cikli\u010dno menjavanje umetni\u0161kega vodstva po jasnih in transparentnih merilih, z jasnim ciljem povezovanja aktivnosti in ustvarjalcev preko celotne scene.<\/p>\n

Kako ocenjujete podporo sodobnemu plesu v Sloveniji? Katere sistemske spremembe bi bile potrebne za razvoj podro\u010dja?<\/strong><\/p>\n

Mislim, da je stanje na podro\u010dju sodobnega plesa za ustvarjalke in ustvarjalce izjemno te\u017eko. Kariera plesalke in plesalca se razvija in odvije hitro, mnogo hitreje kot pri drugih poklicih. Gre za izjemne fizi\u010dne napore in nevarnosti ter dolgoro\u010dno skoraj neizogiben razvoj po\u0161kodb, zaradi katerih se kariera praviloma zaklju\u010di prej kot obi\u010dajno.<\/p><\/blockquote>\n

Zaposlovanja v javnih kulturnih ustanovah za profil sodobnega plesalca ali koreografa ni. Ustvarjalci na tem podro\u010dju so samozaposleni in kot ve\u010dina le-teh delujejo v res te\u017ekih pogojih. Razpisi se pi\u0161ejo po popolnoma drugih predpostavkah kot po dejstvih o dejanskem stanju: koliko je aktivnih ustvarjalcev, kako delujejo in ustvarjajo, njihova potreba po dnevnih vajah za ohranjanje fizi\u010dne usposobljenosti za poklic, kako je z oskrbovanjem po\u0161kodb in rehabilitacijo? Vpra\u0161anja, ki jih je ob tem potrebno zastavljati: kak\u0161no je zdravstveno stanje plesalcev po 40-em letu, ali je smiselno razmi\u0161ljati o preusmeritvi v karieri in kako to izvajati? Na to temo je bila izdana Cirkularka na Dru\u0161tvu za sodobni ples Slovenije \u017ee leta 1998.<\/p>\n

V resnici se brez izpolnjevanja jasnih in na podlagi dejanskega stanja postavljenih razvojnih ciljev, sploh ne da govoriti o tem, da je sodobni ples kakorkoli resni\u010dno podprt. Naj navedem primer – z vlaganjem v razvoj izobra\u017eevanja na podro\u010dju sodobnega plesa so se dejansko odprla delovna mesta za pedagoge plesa, vzpostavili so se programi, ki se izvajajo, mladi se izobra\u017eujejo in nadaljujejo \u0161olanje. Posamezniki iz prve vpisane generacije na srednje\u0161olsko stopnjo so sedaj aktivni ustvarjalci na tem podro\u010dju. Le-ti so rojeni leta 1984 – torej ne sodijo ve\u010d v oznako \u201cmladi\u201d, a so hkrati pri\u0161li ravno v tisto generacijo ustvarjalcev, ki so se izkazali in bi potrebovali sistemsko urejeno stanje na podro\u010dju sodobnega plesa. Razpisi, kot so pripravljeni sedaj, na te generacije nikakor ne delujejo kot podpora, temve\u010d prej nasprotno, kot se je to sedaj dogajalo njihovim predhodnikom v zadnjih petih do osmih letih. Tem ustvarjalcem ostaja le pot v tujino.<\/p>\n

Kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne te\u017eave nevladnega sektorja v kulturi in samozaposlenih v kulturi in kako bi morali te te\u017eave nasloviti?<\/strong><\/p>\n

Mislim, da ve\u010dino klju\u010dnih te\u017eav Asociacija intenzivno in uspe\u0161no \u017ee naslavlja. Zdi se mi, da je problemati\u010dno ravno neupo\u0161tevanje teh predlogov. Ko dialoga ni mogo\u010de vzpostaviti, je vpra\u0161anje, kaj je sploh mogo\u010de storiti. Govorim o nedavnem odzivu <\/a>ministra za kulturo dr. Toneta Per\u0161aka . Mislim, da je za kulturno podro\u010dje ravno ta pat pozicija najve\u010dji problem, za katerega si sploh ne znam predstavljati, da ima kdo v Sloveniji vire, znanje in voljo za pravi\u010dno ureditev stanja samozaposlenih in nevladnega sektorja v kulturi.<\/p>\n

Plesalci so med samozaposlenimi v kulturi med bolj izpostavljeni tveganjem za po\u0161kodbe in bolezni, hkrati pa je zdravstveno pokojninski sistem do samostojnih ustvarjalcev ma\u010dehovski. Katere te\u017eave zaznavate na podro\u010dju zdravstva samozaposlenih v kulturi in kak\u0161ne re\u0161itve bi bile po va\u0161em mnenju najbolj primerne?<\/strong><\/p>\n

Poleg \u017ee zgoraj omenjenega bi omenila, da smo se pred leti intenzivno potegovali za beneficiran sta\u017e za plesalce, tudi na podro\u010dju sodobnega plesa. Verjetno obstajajo kak\u0161ne raziskave, vsekakor pa lahko iz lastne izku\u0161nje in izku\u0161enj sodelavk in sodelavcev navedem, da se po \u0161tiridesetem letu zvi\u0161a pogostost po\u0161kodb. Najbolj kriti\u010dne so kroni\u010dne po\u0161kodbe, zaradi katerih ne moremo ve\u010d opravljati svojega dela. To dejstvo ni upo\u0161tevano v pogojih za podalj\u0161anje pravice do pla\u010dila prispevkov iz dr\u017eavnega prora\u010duna za samozaposlene.<\/p>\n

Plesalci imajo ve\u010dinoma status samozaposlenih in bojim se trenutka, ko se bodo prve generacije le-teh pri\u010dele upokojevati. Kak\u0161ne bodo njihove pokojnine in kak\u0161no bo njihovo zdravstveno stanje? Prekvalifikacije v druge poklice bi bile mo\u017ena pot, vendar bi bilo potrebno za to opraviti raziskave, razviti strategije, svetovanja, morda tudi \u0161tipendije.<\/p><\/blockquote>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

Poleg izjemno zahtevne naloge kr\u010denja programa za leto\u0161nje leto, je glavni cilj stabilizirati delovanje zavoda, saj smo z izpadom iz razpisa izgubili velik del sredstev. S projektnimi razpisi Ministrstva za kulturo, ki nam preostanejo, nikakor ne bomo mogli pokriti razlike, ki je nastala. Ves \u010das preizpra\u0161ujem terminalnost tak\u0161nega udarca za organizacije, ki se morajo tako hitro reorganizirati.<\/p>\n

Temu navkljub pa bomo v letu 2018 pri Emanatu izvedli tri plesne premiere in sicer avtorjev Matije Ferlina, Jana Rozmana in Maje Delak, intermedijski projekt Luke Prin\u010di\u010da in \u0161e naprej izdajali glasbene nosilce pri spletni zalo\u017ebi Kamizdat. Kljub izgubi financiranja bomo vsaj do konca sezone v sodelovanju s SV\u0160GL izvedli Praktikum sodobne plesne umetnosti. \u010caka nas kup ponovitev in gostovanj s projekti, ki aktivno gostujejo in so v postprodukciji (kolektivni projekt Tatovi podob in avtorski projekti Matije Ferlina, Kaje Lorenci, Irene Toma\u017ein Zagori\u010dnik, Maje Delak, Ingrid Berger Myhre, Ur\u0161ke Vohar in Barbare Kanc). Izdali bomo novo knjigo, ki izhaja iz raziskovalnega projekta bele\u017eenja koreografskih praks.<\/p>\n

Sama pa predvsem kombiniram svoje ustvarjalno, pedago\u0161ko in organizacijsko delo med projekti, ki me inspirirajo in izzivajo. Sodelovanje v projektih, kot so Tatovi podob, priprava nove produkcije jeseni v Stari mestni elektrarni Elektro Ljubljana in priprava na premiero muzikala Supermarket – moderna tragedija v Milanu z glasbenikom Gipom Gurradom so ideje, ki me ponesejo. Delo z mladimi je nekaj, kar zahteva veliko, a se vlo\u017eeno vrne bogateje in ve\u010dkratno. Sre\u010devanje z organizacijsko-produkcijskim in administracijskim delom pa ostaja nekaj, kar je zame izjemen napor in vedno bolj tudi vir nezadovoljstva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na podro\u010dju sodobnega plesa je eno najbolj prepoznavnih imen Zavod Emanat, ki poleg produkcije skrbi tudi za zalo\u017eni\u0161ko dejavnost, hkrati pa se pogosto povezuje z drugimi akterji na podro\u010dju kulture in umetnosti ter tako sega preko meja podro\u010dnih zamejitev. Zavod Emanat je \u010dlan Asociacije \u017ee vrsto let, predstavniki zavoda pa so na podro\u010dju kulturne politike … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Emanat<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,1,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2315","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2315"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2322,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2315\/revisions\/2322"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}