{"id":2179,"date":"2018-02-07T08:52:28","date_gmt":"2018-02-07T08:52:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=2179"},"modified":"2018-02-07T08:56:38","modified_gmt":"2018-02-07T08:56:38","slug":"iz-prve-vrste-drustvo-photon","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/02\/07\/iz-prve-vrste-drustvo-photon\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Dru\u0161tvo Photon"},"content":{"rendered":"

Dru\u0161tvo Photon je najbolj prepoznavno po vodenju istoimenske Galerije Photon, ki se posve\u010da predvsem predstavljanju sodobne fotografije. Dru\u0161tvo je v preteklih letih predstavilo dela \u0161tevilnih tujih in doma\u010dih fotografov, poleg tega prirejajo tudi festival Mesec fotografije in se posve\u010dajo pedago\u0161ki dejavnosti, promociji ter zastopanju avtorjev. So ena vodilnih galerij s podro\u010dja sodobne fotografije pri nas.<\/strong><\/p>\n

Dru\u0161tvo Photon je \u010dlan Asociacije \u017ee vrsto let, tokrat pa smo za Kulturosfero govorili z direktorjem in programskim vodjo Dejanom Slugo. V lu\u010di kulturnega praznika smo spregovorili o vseh klju\u010dnih dogodkih, ki trenutno vznemirjajo kulturni\u0161ko sceno, hkrati pa smo sku\u0161ali reflektirati tudi stanje na podro\u010dju sodobne fotografije.<\/p>\n

<\/p>\n

S katerimi te\u017eavami se soo\u010da podro\u010dje fotografije in kako bi jih morala nasloviti kulturna politika, da bi bile odpravljene?<\/strong><\/p>\n

Podro\u010dje fotografije je v Sloveniji na institucionalni ravni izrazito pomanjkljivo urejeno; prvi problem je razpr\u0161enost gradiva in zbirk, ob tem pa odsotnost neke vizije glede mo\u017enosti vzpostavitve osrednjega nacionalnega muzeja za fotografijo. Po drugi strani so se v zahodnem svetu uveljavili \u00bbcentri za sodobno fotografijo\u00ab, marsikje pod nazivom \u00bbhi\u0161a fotografije\u00ab (po vzoru prvega tovrstnega centra, Maison de la Photographie v Parizu). Po ve\u010dkrat objavljenih podatkih predstavlja vizualna umetnost najhitreje rasto\u010di sektor \u00bbkulturnega turizma\u00ab v svetu, manj pa je znano, da znotraj tega sektorja ravno podro\u010dje fotografije zadnja leta do\u017eivlja najve\u010dji razcvet, tako po \u0161tevilu obiskovalcev razstav, kot po \u0161tevilu novih muzejev in galerij. Na tej osnovi bi pri\u010dakovali dolo\u010dene korake in ukrepe dr\u017eave in mesta, vendar jih zaenkrat ni na obzorju. Zato je pomen Photona, ki edini v Sloveniji sistemati\u010dno predstavlja relevantno doma\u010do in tujo sodobno avtorsko produkcijo na tem podro\u010dju v javnem interesu, \u0161e toliko ve\u010dji. In zato si v Photonu \u017eelimo in prizadevamo, da bi \u2013 predvsem s podporo mesta – na\u0161li prostorsko re\u0161itev, ki bi omogo\u010dila vzpostavitev in delovanje manj\u0161ega fotografskega centra s primernimi, predvsem ve\u010djimi razstavnimi prostori, urejenim skladi\u0161\u010dem ter manj\u0161o knjigarno oziroma trgovino. Tak center bi nedvomno obogatil ponudbo prestolnice, mesto pa bi to stalo kve\u010djemu kak promil zneska, ki ga predvideva npr. za investicijo v Cukrarno. Ministrstvo za kulturo pa bi lahko kompenziralo praznino, ki bo o\u010ditno na institucionalnem podro\u010dju vladala \u0161e precej \u010dasa.<\/p>\n

Januar je bil prvi mesec, za katerega uradno nimamo strate\u0161kega dokumenta, ki bi usmerjal razvoj kulture. Kako gledate na proces sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo (NPK) in na trenutno razpravo okoli zadnjega predloga?<\/strong><\/p>\n

Kolikor vem, je ta razprava na mrtvi to\u010dki, in bolj kot ne prepu\u0161\u010dena naslednji garnituri protagonistov kulturne politike. Sicer pa bi malce v \u0161ali lahko rekli, da je s tem podobno kot z drugimi \u00bbstrate\u0161kimi programi\u00ab dr\u017eave; v\u010dasih je celo bolje, da se kreativne energije od neskon\u010dnih razprav obrnejo v konstruktivno re\u0161evanje problemov tam, kjer se pojavljajo. Ob silni razpravi okrog NPK smo recimo nevladniki dobili \u00bbdarilo\u00ab v obliki programskega razpisa, ki je odrezal skoraj 20% sredstev.<\/p>\n

Dejstvo je, da kulture ne bodo re\u0161ili bolj vehementni ministri, zgolj z doseganjem prerazporejanja sredstev v prid prora\u010duna Ministrstva za kulturo, pa\u010d pa kompetentne in pragmati\u010dne ekipe, ki bodo znale vzpostaviti sodelovanje s kolegi\/cami iz drugih relevantnih ministrstev, ob pripravi konkretnih ukrepov, ki bodo po\u010dasi izbolj\u0161ali stanje v kulturi.<\/p><\/blockquote>\n

Kako ocenjujete predlog NPK na to\u010dki vklju\u010devanja in razumevanja podro\u010dja fotografije? Oziroma, glede na to, da podro\u010dje sploh ni omenjeno, kako si to razlagate?<\/strong><\/p>\n

Sode\u010d po podatkih MK na podro\u010dju vizualnih umetnosti v Sloveniji deluje okrog 20 javnih zavodov in pribli\u017eno enkrat ve\u010d nevladnih organizacij, specializiranih za vizualno umetnost. Te\u017eje je pre\u0161teti vse zasebne galerije, korporativno vodena razstavi\u0161\u010da ali ostale prostore za razstavljanje. Ve\u010dina na\u0161tetih v svoje programe vklju\u010duje dela, nastala v fotografskem mediju, najsi gre za konvencionalno pojmovanje medija ali t.i. raz\u0161irjeni medij fotografije. Vendar ostaja dejstvo, da ne obstaja niti en javni zavod, ki bi se specializirano ukvarjal s podro\u010djem fotografije, med manj\u0161imi organizacijami pa razen nas nih\u010de ne deluje v tak\u0161nem obsegu, niti ne dosega tak\u0161ne mednarodne povezanosti in vklju\u010denosti, da bi \u0161ir\u0161a javnost to podro\u010dje zaznala kot dovolj relevantno. Umanjkanje vsaj strate\u0161kih nastavkov v NPK ka\u017ee na simptomati\u010dno zapostavljanje tega podro\u010dja v \u0161ir\u0161em kontekstu. Zato v Photonu upravi\u010deno govorimo o potrebi po \u00bbCentru za sodobno fotografijo\u00ab, ki bi v slovenskem prostoru lahko v ustrezni meri nadgradil na\u0161e dosedanje delo in omogo\u010dil profesionalno izvajanje poslanstva in dejavnosti na tem podro\u010dju. Samo s tak\u0161nim dvigom nivoja delovanja bomo lahko dvignili tudi vidnost in zavest o pomenu fotografije v sodobni kulturi.<\/p>\n

Letos se bo za\u010del izvajati ukrep obveznega dele\u017ea za umetnost, ki naj bi spodbudil predvsem trg vizualne umetnosti. Kako gledate na tovrstno spodbudo, in kako mislite da bo ukrep vplival na va\u0161e podro\u010dje?<\/strong><\/p>\n

Tak ukrep, ki ga v razli\u010dnih oblikah poznajo v mnogih evropskih dr\u017eavah in smo ga neko\u010d \u017ee poznali tudi pri nas, je vsekakor dobrodo\u0161el. \u0160e bolj dobrodo\u0161el pa bi bil v povezavi z domi\u0161ljenimi ukrepi dav\u010dne politike, ki bi prav tako po vzoru mnogih drugih dr\u017eav omogo\u010dala ne samo infrastrukturnim investitorjem, ampak vsem, ki investirajo v umetnost, dolo\u010dene dav\u010dne olaj\u0161ave, oziroma bi jih z drugimi ukrepi spodbujala recimo k nakupom umetni\u0161kih del.<\/p>\n

Opazni manko delovanja umetni\u0161kega trga pri nas bi lahko dr\u017eava spodbujala z involviranjem gospodarskih subjektov \u017ee na neposredni ravni. Tu lahko kot zglede omenimo razne oblike javno-zasebnih partnerstev, ki na razli\u010dne na\u010dine podpirajo kreativni sektor v obliki kreativnih fundacij oziroma centrov, ki nastajajo npr. v so-ustanoviteljstvu mest in gospodarskih zbornic. Korak naprej od \u00bbobveznega dele\u017ea za umetnost\u00ab predstavljajo tudi fundacije v javno-zasebnem partnerstvu, ki razpisujejo nate\u010daje in podpirajo projekte v javnem prostoru.<\/p>\n

V vsakem primeru gre za to, da dr\u017eava omogo\u010di gospodarstvu, da ob ustrezni dav\u010dni politiki prispeva nek ve\u010dji dele\u017e k delovanju umetni\u0161kega trga. Ko nato velika podjetja sama ustanavljajo korporativne fundacije in\/ali umetni\u0161ke zbirke, se zavest o kulturnem pomenu kupovanja in zbiranja umetni\u0161kih del hitreje \u0161iri tudi med posamezniki. Vsekakor se ob nekem normalno delujo\u010dem umetni\u0161kem trgu, ki je utemeljen z ukrepi kulturne politike, mnogi problemi in vpra\u0161anja redkeje naslavljajo na tako dramati\u010den na\u010din, kot je to obi\u010daj pri nas.<\/p><\/blockquote>\n

Projekt povezovanja razli\u010dnih institucij v galerijsko oziroma kulturno \u010detrt \u0160i\u0161ka, katere del je tudi Galerija Photon, do\u017eivlja vzpone in padce. Kako gledate na proces vzpostavljanja tega koncepta, kak\u0161na je pri tem vloga mesta Ljubljana in kaj bi bilo potrebno storiti v prihodnje?<\/strong><\/p>\n

MOL nedvomno spretno vodi in povezuje razli\u010dne politike v Ljubljani, v tem primeru so zanje smiselno povezali problem njihovih praznih prostorov na Trgu prekomorskih brigad s potrebami mnogih iz nevladnega sektorja v zgodbo o \u00bbKulturni \u010detrti \u0160i\u0161ka\u00ab. Vendar je ta proces obstal na to\u010dki, ko bi po mojem mnenju MOL moral storiti \u0161e kak korak naprej v smislu dodatnih finan\u010dnih vzpodbud, vsaj kar zadeva promocijo te zgodbe. \u010ce so s \u00bbkulturno \u010detrtjo \u0160i\u0161ka\u00ab seveda mislili resno. Mestni zavod Kino \u0160i\u0161ka je vsekakor uspe\u0161na zgodba, ostali pa smo bolj statisti v ustvarjanju pestre \u00bbkulturne kulise\u00ab – ki pa ostaja neprepoznavna \u017ee samim Ljubljan\u010danom, kaj \u0161ele v \u0161ir\u0161em kontekstu kulturnega turizma prestolnice. Razvoj in vlaganje v to zgodbo je za MOL trenutno o\u010ditno postranskega pomena, zato se bomo morali \u00bbprekomorci\u00ab znajti po svoje. V primeru Photona pa je bila vselitev v prostore treh pritli\u010dnih pisarn nekdanje upravne stavbe zmeraj razumljena kot za\u010dasna re\u0161itev, zato si prizadevamo za pridobitev novih prostorov, ki bi vsaj pribli\u017eno omogo\u010dili na\u0161e delovanje na na\u010din in v obsegu, kot si ga predstavljamo za nek \u00bbcenter za sodobno fotografijo\u00ab.<\/p>\n

Kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne te\u017eave nevladnega sektorja v kulturi in samozaposlenih v kulturi in kako bi morali odlo\u010devalci te te\u017eave nasloviti?<\/strong><\/p>\n

Nevladni sektor je (finan\u010dno) preve\u010d odvisen od dr\u017eave oziroma Ministrstva za kulturo, kar ga postavlja v izjemno ob\u010dutljiv polo\u017eaj, saj na drugi strani ni ustreznih mo\u017enosti, da bi se naslonil na druge vire financiranja, kot je to obi\u010dajno drugod. Tukaj lahko samo ponovim, kar sem \u017ee omenil prej \u2013 dr\u017eava je odgovorna za kreiranje tak\u0161nih ukrepov oziroma politik, ki bodo omogo\u010dale uravnote\u017een razvoj in sinergije kulture in ekonomije. \u010ce dr\u017eava ni sposobna kreirati ukrepov, ki bi omogo\u010dili vsaj nekaterim podro\u010djem kulture, da se hitreje razvijajo ob ve\u010djih lastnih prihodkih, si je sama kriva, ko na njena vrata zmeraj pogosteje trkata vedno ve\u010dji javni in dinami\u010dni nevladni sektor. Seveda pa je tukaj nevladni sektor v izrazito podrejenem polo\u017eaju, kar je (ponovno) postalo jasno ob objavi programskega razpisa lansko leto. Absurdni rezi v programski kola\u010d bi morali biti vsaj takrat odlo\u010dno zavrnjeni, a smo se na \u017ealost pustili pripeljati v iracionalno situacijo \u00bbzvonenja po to\u010di\u00ab. Dejstvo je namre\u010d, da se nevladni sektor v kulturi kljub skromnim sredstvom \u0161iri in dosega izjemne rezultate, Ministrstvo za kulturo pa kot da tega razvoja ne vidi in ne sprejema.<\/p>\n

Ob zvi\u0161evanju pla\u010d in \u0161tevila zaposlenih v javnih zavodih je nevladni sektor v \u010dasu vsesplo\u0161ne konjunkture tako do\u017eivel najve\u010dje reze v zadnjem \u010dasu. To je neverjetno in nesprejemljivo.<\/p><\/blockquote>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

Osrednja pozornost bo letos namenjena deveti ediciji festivala Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije, v okviru katerega bomo posebej fokusirali pomen kulturne dedi\u0161\u010dine in vlogo fotografije v tem kontekstu, zlasti z osrednjim, mednarodnim otvoritvenim projektom \u00bbConcrete Dreams.\u00ab Ob tem gostimo razstave velikih imen fotografije kot so npr. Joan Fontcuberta, Marc Riboud in Inge Morath, predstavilo pa se bo tudi precej mlaj\u0161ih ustvarjalcev iz regije Srednjevzhodne Evrope, seveda vklju\u010dno s slovenskimi.<\/p>\n

V okviru skromnih prostorskih mo\u017enosti galerije v Ljubljani skozi vso leto posku\u0161amo predstavljati nek uravnote\u017een program, sestavljen iz skupinskih, kuriranih projektov (v 2018 so taki \u00bbBeyond Myself\u00ab, \u00bbLaibach and North Korea\u00ab, mednarodni nate\u010daj \u00bbDruga\u010dni svetovi\u00ab…), posameznih avtorjev s serijami, ki jih v Sloveniji obvezno predstavljamo premierno (Branko Lenart, Borut Peterlin, Rudolf Sikora), ali kolektivnih avtorskih projektov, kot bo mariborski fotozin Rebus.<\/p>\n

Photon \u017ee peto leto deluje tudi na Dunaju, kjer prav tako predstavljamo predvsem regionalno relevantno sodobno fotografijo, ob tem pa smo nenehno prisotni v mednarodnem prostoru z mnogimi gostovanji v partnerskih razstavi\u0161\u010dih in udele\u017ebami na festivalih in sejmih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dru\u0161tvo Photon je najbolj prepoznavno po vodenju istoimenske Galerije Photon, ki se posve\u010da predvsem predstavljanju sodobne fotografije. Dru\u0161tvo je v preteklih letih predstavilo dela \u0161tevilnih tujih in doma\u010dih fotografov, poleg tega prirejajo tudi festival Mesec fotografije in se posve\u010dajo pedago\u0161ki dejavnosti, promociji ter zastopanju avtorjev. So ena vodilnih galerij s podro\u010dja sodobne fotografije pri nas. … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Dru\u0161tvo Photon<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-2179","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2179","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2179"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2179\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2182,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2179\/revisions\/2182"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2179"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2179"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2179"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}