{"id":1931,"date":"2018-01-16T13:53:32","date_gmt":"2018-01-16T13:53:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1931"},"modified":"2018-01-16T13:53:32","modified_gmt":"2018-01-16T13:53:32","slug":"evropski-proracuni-za-kulturo-v-casu-recesije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/01\/16\/evropski-proracuni-za-kulturo-v-casu-recesije\/","title":{"rendered":"Evropski prora\u010duni za kulturo v \u010dasu recesije"},"content":{"rendered":"

Nedavno objavljena analiza v tematski \u0161tevilki \u0161panske revije Hacienda P\u00fablica Espa\u00f1ola\/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preu\u010duje gibanje prora\u010dunov za kulturo v Evropi v \u010dasu krize. Iz nje je razvidno, da so se dr\u017eave na nastop Velike recesije odzvale povsem razli\u010dno in pri tem niso igrale odlo\u010dilne vloge zgolj kulturnopoliti\u010dne zna\u010dilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.<\/strong><\/p>\n

Dr\u017eave lahko v grobem lo\u010dimo na pet skupin. Ciper, \u010ce\u0161ka, Gr\u010dija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in \u0160panija so dr\u017eave, ki so se v \u010dasu gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinan\u010dnimi problemi in bile ve\u010dinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te dr\u017eave so (za razliko od ve\u010dine drugih) zna\u010dilni mo\u010dni padci v ravni javnih prora\u010dunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v \u010dasu gospodarske krize, posebej v njenih kasnej\u0161ih letih.<\/p>\n

<\/p>\n

Nizozemska in Velika Britanija sta prav tako do\u017eiveli velike reze v raven javnih prora\u010dunov za kulturo, vendar bi jih te\u017eko pripisali zgolj posledicam gospodarske krize, kar potrdijo tudi relativno majhna odstopanja dejanskega in strukturnega prora\u010duna za kulturo v tem \u010dasu.<\/p>\n

Pri vzhodnoevropskih \u201cvztrajnikih\u201d; Bolgariji, Hrva\u0161ki, Mad\u017earski, Poljski, Romuniji in Slova\u0161ki, ni videti tako reko\u010d nikakr\u0161nih omembe vrednih padanj dejanskih in\/ali strukturnih prora\u010dunov za kulturo v \u010dasu gospodarske krize. Tak\u0161na gibanja so avtorji pripisali dvema mo\u017enima vzrokoma: a) majhen finan\u010dni pomen, ki ga ima kultura v teh dr\u017eavah; b) strate\u0161ki pomen kulture v teh dr\u017eavah za nacionalno identiteto.<\/p>\n

Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nem\u010dija, Luksemburg, Malta, Norve\u0161ka in \u0160vedska, prav tako kot v tretji skupini ne bele\u017eijo nobenih vidnih rezov v javne prora\u010dune za kulturo v \u010dasu gospodarske krize. Opaziti je le zaznavnej\u0161i rez v javne prora\u010dune za kulturo v letu 2014 v vseh skandinavskih dr\u017eavah, ki pa zaenkrat verjetno \u0161e ne morejo biti dovolj, da bi na temelju tega sklepali o dolgoro\u010dnej\u0161em ni\u017eanju v ravni kulturnih prora\u010dunov oz. manj\u0161anju javne vloge kulture.<\/p>\n

Baltske dr\u017eave Estonijo, Latvijo in Litvo avtorji razlikujejo zaradi zelo specifi\u010dnih in med seboj podobnih gibanj javnih prora\u010dunov za kulturo v \u010dasu gospodarske krize: v letih 2009\u20122011 so vse tri dr\u017eave do\u017eivljale ve\u010dje reze v prora\u010dune, kasneje pa zelo hitro z vi\u0161anjem le-teh dosegle ravni izpred leta 2009.<\/p>\n

V \u010dasu Velike recesije torej velika ve\u010dina evropskih dr\u017eav dejansko sploh ni resneje rezala v prora\u010dune za kulturo, niti na splo\u0161ni ravni (dr\u017eava+ob\u010dine), niti, ko posebej gledamo \u00bbcentralne\u00ab, torej dr\u017eavne prora\u010dune za kulturo.<\/p>\n

Zanimivo vpra\u0161anje raziskave je bilo tudi, kaj se dogaja z razmerjem med dr\u017eavnimi in lokalnimi prora\u010duni za kulturo? Kaj se dogaja z enimi, ko vi\u0161amo ali ni\u017eamo druge? Ve\u010d kot o\u010ditno pride do t.i. u\u010dinka endogenosti (povratne vzro\u010dnosti), saj se oboji dolo\u010dajo hkratno in vplivajo eni na druge. Rezultati so pokazali, da centralni prora\u010duni precej mo\u010dneje (pozitivno) vplivajo na raven lokalnih prora\u010dunov, medtem ko slednji malo, \u010de ne celo negativno na raven prvih. Povedano po doma\u010de, vi\u0161anje centralnega prora\u010duna za kulturo bo za sabo potegnilo tudi vi\u0161anje lokalnega, vi\u0161anje ravni lokalnega pa ne bo imelo nikakr\u0161nih posledic ali bo prispevalo celo k zni\u017eevanju centralnih prora\u010dunov za kulturo.<\/p>\n

Analiza vzro\u010dnosti za \u010dasovne vrste (t.i. Grangerjeva vzro\u010dnost), narejena za vsako od vklju\u010denih dr\u017eav, je potrdila, da obstaja tudi tu dolo\u010dena heterogenost med dr\u017eavami. Zlasti tiste iz zahodnega sveta imajo precej mo\u010dnej\u0161i vpliv centralnih na lokalne prora\u010dune, tiste iz vzhodnega pa lokalnih na centralne.<\/p>\n

Kaj nam vse to torej pove? Evropske dr\u017eave so se na gospodarsko krizo odzivale zelo razli\u010dno v gibanjih javnih prora\u010dunov za kulturo, od ni\u017eanj do vi\u0161anj. Poleg tega smo pokazali tudi, da ima raven centralnih prora\u010dunov za kulturo vzro\u010dni (in pozitivni) u\u010dinek na raven lokalnih prora\u010dunov, v obratni smeri pa bi o tej povezavi le ste\u017eka govorili oz. je precej \u0161ibkej\u0161a. \u010ce jo \u017ee kje najdemo, bo to prej v vzhodnoevropskih kot zahodnoevropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

Analiza odpira veliko mo\u017enosti nadaljnjega raziskovanja na podro\u010dju preu\u010devanja, kaj vpliva na gibanje javnih prora\u010dunov za kulturo in kako se ti obna\u0161ajo oziroma gibljejo v smislu statisti\u010dne metodologije (denimo regresij ali multivariatne analize, da o kompleksnej\u0161ih metodah sploh ne govorimo), saj o tem zadnjem ne obstaja tako reko\u010d ni\u010d raziskanega.<\/p>\n

Prispevek je na nek na\u010din nadaljevanje \u0161tudije za Evropsko komisijo iz leta 2013, ki je \u0161e danes prva ekonometri\u010dna analiza dolo\u010diteljev javnih prora\u010dunov za kulturo in morda celo eno za\u010detnih del na velikem in neraziskanem podro\u010dju ekonometrike kulturne politike. Kot je leta 2006 zapisal nizozemski ekonomist Rick van der Ploeg, \u201cbodo \u0161ele kasnej\u0161a leta, ko bodo postali dostopni bolj\u0161i podatki, omogo\u010dila prve ekonometri\u010dne analize javnih prora\u010dunov za kulturo na ravni EU, kot je sicer \u017ee v uporabi na podro\u010dju politi\u010dne ekonomije v splo\u0161nem.\u201d<\/p>\n

Zamisel prispevka, pa tudi takratne \u0161tudije za Evropsko komisijo, je bila narediti prvo tak\u0161no analizo. Spisali so jo dr. Andrej Srakar (In\u0161titut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in \u010dlan upravnega odbora Dru\u0161tva Asociacija), ddr. Marilena Vecco (Burgundy Business School \u2013 Universite Bourgougne Franche-Comte, Francija) in dr. \u00c1kos T\u00f3th (raziskovalec podro\u010dja kulturne ekonomike, Mad\u017earska).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nedavno objavljena analiza v tematski \u0161tevilki \u0161panske revije Hacienda P\u00fablica Espa\u00f1ola\/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preu\u010duje gibanje prora\u010dunov za kulturo v Evropi v \u010dasu krize. Iz nje je razvidno, da so se dr\u017eave na nastop Velike recesije odzvale povsem razli\u010dno in pri tem niso igrale odlo\u010dilne vloge zgolj kulturnopoliti\u010dne zna\u010dilnosti, prej nekateri makroekonomski … Preberi ve\u010d o Evropski prora\u010duni za kulturo v \u010dasu recesije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1931","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1931","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1931"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1931\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1932,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1931\/revisions\/1932"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1931"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1931"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1931"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}