{"id":1878,"date":"2018-01-09T14:56:20","date_gmt":"2018-01-09T14:56:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1878"},"modified":"2018-01-09T15:02:47","modified_gmt":"2018-01-09T15:02:47","slug":"lokalne-kulturne-politike-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/01\/09\/lokalne-kulturne-politike-maribor\/","title":{"rendered":"Lokalne kulturne politike: Maribor"},"content":{"rendered":"

V rubriki Lokalne kulturne politike, ki jo vsak mesec objavljamo v elektronskem glasilu Kulturosfera nas zanima, koliko pomena namenjajo posamezne lokalne oblasti nevladni kulturni produkciji.<\/strong><\/p>\n

Rubriko v novem letu za\u010denjamo v Mariboru, ki se je na \u0161ir\u0161i kulturni zemljevid vpisal z nazivom Evropska prestolnica kulture 2012, pa tudi sicer slovi po pestri kulturni ponudbi. Raziskali smo, kak\u0161no je stanje na podro\u010dju neodvisne kulture.<\/p>\n

<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Maribor<\/strong>
\nOdgovarja Danijel Sajko, vodja urada za kulturo in mladino MO Maribor po pooblastilu<\/p>\n

Koliko NVO v kulturi deluje v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n

Po podatkih iz sodnega registra je na obmo\u010dju Mestne ob\u010dine Maribor ob 11 javnih zavodih na podro\u010dju kulture \u0161e naslednje \u0161tevilo zasebnih organizacij in posameznikov z dejavnostmi, ki po klasifikacijah sodijo v podro\u010dje kulture:<\/p>\n

\"Graf<\/a><\/p>\n

Kolik\u0161en je letni prora\u010dun ob\u010dine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?<\/strong><\/p>\n

\"Graf<\/a><\/p>\n

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kak\u0161en na\u010din (razpis, poziv itn.)?<\/strong><\/p>\n

Neodvisnim kulturnim producentom – nevladnim kulturnim organizacijam, samozaposlenim v kulturi in drugim organizacijam, registriranim za kulturne dejavnosti (programi in dejavnosti v kulturi, ki niso del javnih slu\u017eb) je letno namenjeno, kot je razvidno iz zgornje tabele, med 900.000 in 1.000.000 evrov, v kar ne v\u0161tevamo vklju\u010devanja neodvisnih kulturnih producentov v programe javnih zavodov ter stro\u0161kov uporabe javne infrastrukture v upravljanju javnih zavodov, katerih obratovalne stro\u0161ke krijejo zavodi v breme prora\u010duna MOM.
\nNa\u010din dodeljevanja sredstev:
\nUporaba javne infrastrukture v lasti MOM in upravljanju MOM ali javnih zavodov: javni razpis ter neposredne dodelitve organizacijam s statusom organizacij v javnem interesu (za prostore v upravljanju javnih zavodov razpise izvaja javni zavod)
\nSofinanciranje kulturnih projektov: javni razpis
\nSofinanciranje kulturnih programov: ve\u010dletni javni razpis
\nSofinanciranje delovanja kulturnih organizacij (ljubiteljska kultura): javni razpis – za MOM pogodbeno izvaja razpis JSKD
\nSofinanciranje skupnih programov za potrebe kulturnih dru\u0161tev: pogodba z JSKD – programe izvaja JSKD skupaj z Zvezo kulturnih dru\u0161tev.<\/p>\n

Kak\u0161en pomen ima za va\u0161o ob\u010dino kultura in katere prioritete imate v prihajajo\u010dem obdobju na tem podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n

Maribor ima kot drugo najve\u010dje slovensko mesto visoko razvito kulturno dejavnost s pomembno ponudbo kulturnih dobrin na mnogih podro\u010djih kulturne ustvarjalnosti, tako na podro\u010djih visoko zahtevne profesionalne umetni\u0161ke produkcije, raznolikih oblik urbane kulture, kot tudi mno\u017ei\u010dnega ljubiteljskega ustvarjanja. V mestu, ki je s propadom industrije izgubilo identiteto tehnolo\u0161ko razvojnega in industrijskega sredi\u0161\u010da, predstavlja vrhunska kulturna produkcija eno od novih identitetnih podlag, ki je postala zlasti razvidna skozi uspe\u0161ne posamezne organizacije in prebojne posameznike (npr. izjemna produkcija baleta SNG Maribor, vrhunski klasi\u010dni koncertni programi, Carmina Slovenica, re\u017eije Toma\u017ea Pandurja, Bo\u0161tnikovo sre\u010danje, Festival Lent \u2026), kot tudi skozi izjemno zgostitev in kakovost dogajanj v letih 2010-2012 v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Iz povedanega je razumljivo, da so razli\u010dna podro\u010dja kulture sestavni del mestnega samorazumevanja in se zato razvojnim problematikam podro\u010dij kulture namenja veliko pozornosti.<\/p>\n

Drugo vpra\u0161anje pa je, koliko je mesto sposobno s svojimi finan\u010dnimi viri, zaradi sistemsko izjemno slabo urejenega zagotavljanja finan\u010dnih virov za urbana sredi\u0161\u010da (z izjemo glavnega mesta), zagotavljati primerne finan\u010dne in materialne pogoje za programe na podro\u010djih kulturnega ustvarjanja in kulturne dedi\u0161\u010dine. V obdobju od 2012 do vklju\u010dno leto\u0161njega leta prora\u010dunski viri niso omogo\u010dali ohranjanja \u017ee dose\u017eenega nivoja iz let 2008-2012; to je mesto z veliko te\u017eavami zagotavljalo v breme drugih zakonskih nalog \u2013 zlasti na podro\u010dju vzdr\u017eevanja in razvoja komunale, prometa, stanovanjskega fonda itn.<\/p>\n

Ker porast prora\u010duna v 2017 in 2018 ne pomeni porast sredstev za teko\u010de poslovanje, bo tudi v neposredni prihodnosti ostala najpomembnej\u0161a prioriteta zagotavljanje pogojev za ohranitev dose\u017eenega nivoja na vseh podro\u010djih kulture ter izvedba nujnih ve\u010djih investicij v kulturno infrastrukturo (osrednja knji\u017enica, dokon\u010danje obnove gradu, sanacija KC Pekarna, nova umetnostna galerija, prostori za glasbeno in plesno gledali\u0161\u010de\u2026) ter v obnovo nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?<\/strong><\/p>\n

Osnovno, trdno in trajno kulturno strukturo v MOM predstavljajo javni zavodi (muzeji, galerija, arhiv, kulturna centra, gledali\u0161\u010di in splo\u0161na ter druge knji\u017enice), pri \u010demer pa neodvisni kulturni producenti nevladnega sektorja predstavljajo \u017eivo tkivo, ki dopolnjuje (repertoarno) ponudbo javnih slu\u017eb z bogato pahlja\u010do raznovrstne ponudbe kulturnih dobrin, raziskovanjem novih oblik izra\u017eanja in uporabe novih medijev na podro\u010djih profesionalne umetni\u0161ke produkcije ter s ponudbo aktivne soudele\u017ebe ob\u010danom v mno\u017eici ljubiteljskih kulturnih dru\u0161tev. Zaradi razmeroma visokega \u0161tevila neodvisnih producentov oz. NVO ter njihove programske ponudbe ni v ospredju vzpodbujanje nastajanja novih organizacij, pa\u010d pa omogo\u010danje delovanja obstoje\u010dim, tako da se javne zavode usmerja, da v okviru svojih programskih politik v svoje programe vklju\u010dujejo neodvisne kulturne producente, prav tako pa tudi, da omogo\u010dijo uporabo zavodskih prostih kapacitet za neodvisno kulturno produkcijo. Z razpisnimi postopki pa se izbira najbolj kakovostne programe in projekte, katerih produkcija se sofinancira.<\/p>\n

Problematike, ki nastajo, kot npr. visoko \u0161tevilo mladih ustvarjalcev z majhnimi mo\u017enostmi za rednej\u0161e zaposlitve, nastajanje prekariata v kulturi, hiperprodukcija kulturne ponudbe glede na po\u010dasnej\u0161o rast kulturnih potreb ter mo\u017enosti kulturne potro\u0161nje ob upo\u0161tevanju realnega standarda socialnega okolja, v veliki meri niso re\u0161ljive znotraj materialnih, finan\u010dnih in pristojnostnih mo\u017enosti lokalne skupnosti. S sorazmernim ukrepanjem ter uravnote\u017eenjem med javnim in nevladnim sku\u0161a MOM laj\u0161ati razmere in pomagati k sprotnemu re\u0161evanju razli\u010dnih problemov nevladnega sektorja (prostorska problematika, sofinanciranje, javna dela\u2026).<\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz va\u0161e ob\u010dine?<\/strong><\/p>\n

Lokalni program za kulturo je MOM sprejela februarja 2015 in velja do leta 2020. Izdelan je bil tako, da je bila imenovana \u0161ir\u0161a ekspertna skupina, v kateri so posamezniki pokrivali posamezna kulturna podro\u010dja, kjer je vsak na svojem podro\u010dju organiziral sektorske javne razprave. Osnutek lokalnega programa za kulturo je bil v vseh svojih fazah javno dostopen na spletu, kjer so bili komunikacijski kanali za zainteresirano javnost ter predlagatelje dopolnil. Izoblikovan predlog Lokalnega programa za kulturo MOM 2015 do 2020 je bil pred obravnavo na mestnem svetu javnosti predstavljen na posebni javni konferenci. V navedenih oblikah javne dostopnosti in participiranja pri kreiranju LPK so sodelovali mnogi ustvarjalci, posamezniki in organizacije. Tudi zaradi visoke podpore v zainteresirani javnosti je bil predlagan LPK v Mestnem svetu aklamativno sprejet. Kljub dobrim namenom pa ob vsakokratnem odlo\u010danju o prioritetah prora\u010dunske porabe (seveda ob sistemskih prihodkih MOM, ki ne omogo\u010dajo teko\u010dega pokrivanja potreb, manki pri financiranju pred\u0161olske vzgoje, pri zagotavljanju sredstev za socialne programe, za nujne investicije itn.) doslej ni bilo mogo\u010de zagotavljanje dodatnih sredstev za razvojne namene, kot jih opredeljuje LPK s svojim ukrepi, ki bi na letni ravni zahtevali rast sredstev za kulturo za cca 600.000 evrov.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje med ob\u010dino in dr\u017eavo na podro\u010dju kulture?<\/strong><\/p>\n

Formalno sprotno sodelovanje v ute\u010denih oblikah poteka brez ve\u010djih te\u017eav (pogodbe o sofinanciranjih zavodov, Festivala Bor\u0161tnikovo sre\u010danje, dr\u017eavnega ali mednarodnega zborovskega tekmovanja Na\u0161a pesem itn.), med tem ko za re\u0161evanje za MOM pomembnih odprtih razvojnih vpra\u0161anj ni razvidne volje pristojnega ministrstva za kulturo za razumevanje in za re\u0161evanje problemov (vpra\u0161anja dr\u017eavnega dofinanciranja programov, ki presegajo javni interes MOM \u2013 po 67. \u010dlenu ZUJIK, kr\u010denje sredstev za javne slu\u017ebe kulture, ki jih ve\u010dinsko financira dr\u017eava, neustrezni dele\u017ei dr\u017eavnega in mestnega financiranja npr. v Lutkovnem gledali\u0161\u010du Maribor, vpra\u0161anja povezana s sofinanciranjem nujne kulturne infrastrukture \u2013 npr. investicija v osrednjo knji\u017enico in druge investicije, obnova kulturne dedi\u0161\u010dine itn., problem koncentracije sredstev v centru dr\u017eave). Ocenjujemo, da je podro\u010dje kulture podcenjeno in zanemarjeno glede dele\u017ea dr\u017eavnih sredstev in dr\u017eavne pozornosti za razvoj podro\u010dja, so\u010dasno pa dolgoleten trend opu\u0161\u010danja policentri\u010dnega razvoja v Sloveniji u\u010dinkuje tudi v sredstvih za razvoj kulture v urbanih sredi\u0161\u010dih (razen prestolnice), med katerimi MOM najhuje \u010duti tovrstne posledice.<\/p>\n

Kako razumete vklju\u010devanje zainteresirane javnosti in dele\u017enikov v pripravo javnih razpisov s podro\u010dja kulture, kak\u0161ne so bile va\u0161e dosedanje prakse in ali na tem podro\u010dju na\u010drtujete kak\u0161ne spremembe?<\/strong><\/p>\n

Razpisni postopki na podro\u010dju kulture so predpisani, zato je prostor za usklajevanje javnega interesa v dolo\u010danju ciljev razpisa, posameznih razpisnih pogojev ipd. Ker se razpisi (za sofinanciranje celoletnih programov, projektov, delovanja dru\u0161tev ljubiteljske kulture) v MOM izvajajo \u017ee dolgo obdobje, so v tem \u010dasu skozi razli\u010dne oblike modifikacij upo\u0161tevane zaznane te\u017eave ali pripombe prijaviteljev \u2013 zmeraj s pristopom, ki naj prijavitelju olaj\u0161a prijavljanje (od leta 2010 imamo v MOM na podro\u010dju kulture razpise z elektronsko podporo, od leta 2012 z elektronsko prijavo) in po drugi strani onemogo\u010di ali zmanj\u0161a mo\u017enost neustrezne porabe javnih sredstev. Potrebno je upo\u0161tevati tudi, da so razpisi za sofinanciranje kulturne produkcije nejavnega sektorja orientirani k programskim ponudbam izvajalcev in v izbiro najkakovostnej\u0161e ponudbe, kjer je razen interesa ustvarjalcev enakovreden tudi interes potencialnih u\u017eivalcev kulturnih dobrin (davkopla\u010devalcev), zato bi vklju\u010devanje dele\u017enikov-prijaviteljev v pripravo razpisov ali njihov neposreden vpliv na razpisne pogoje lahko generiralo koruptivna razmerja in ve\u010dje odmike od ocenjenih kulturnih potreb z vidika uporabnikov.<\/p>\n

Zaradi navedenega se u\u010dinek preteklih razpisov prou\u010di glede na rezultate, pomanjkljivosti v izvedbi ter z bele\u017eenjem pripomb in priporo\u010dil prijaviteljev v \u010dasu poteka razpisa, nato se oceni mo\u017ene spremembe ter v pripravi novega razpisa uvaja smiselne korekcije. Pri tem je potrebno omeniti, da je do vklju\u010dno leta 2016 v razpisne postopke na podro\u010dju kulture bil vklju\u010den sistem \u00bbizjasnitev\u00ab prijaviteljev o predlagani oceni prijave in so zato strokovne komisije in pristojni urad sproti zaznavali pomanjkljivosti v odlo\u010ditvah in v razpisnih pogojih. Ker za naveden institut \u00bbizjasnitve\u00ab v letu 2017 ni ve\u010d pravnih podlag (Ministrstvu za kulturo predlagamo, da ga ponovno uvede), se je v leto\u0161njem postopku pokazalo, da je smiselno uvesti dodatno predhodno preverjanje posameznih vsebinskih usmeritev ter razpisnih pogojev, kar je bilo storjeno s pomo\u010djo nevladne organizacije PIP (in na njihovo pobudo). Zbrali in posredovali so predloge zainteresiranih prijaviteljev in organizirali konferenco o javnih razpisih v MOM. Ve\u010dina pripomb je bila nato upo\u0161tevana v pripravi razpisa za 2018.<\/p>\n

Poseben pomen in vlogo pa ima za MOM obravnava vseh vpra\u0161anj izvedbe razpisa v krogu ekspertnih komisij, ki ocenjujejo prijave. V letu 2015 smo za kandidaturo \u010dlanov aktualnih strokovnih komisij izvedli javni poziv (tudi nevladnim organizacijam), na podlagi katerega je nastal po na\u0161i oceni zelo dober nabor \u010dlanov \u2013 ekspertov za razli\u010dna kulturna podro\u010dja, ki zdaj sestavljajo strokovne komisije za ocenjevanje prijav na razpisih in dajejo priporo\u010dila za dopolnitve in spremembe v izvedbi razpisov.<\/p>\n

Tako z vidika pristojnega urada uprave MOM, kot z vidika zainteresiranih oz. prizadetih nevladnih organizacij na podro\u010dju kulture, je dale\u010d najve\u010dji problem sofinanciranja produkcij neodvisnih kulturnih producentov v MOM, pozna objava razpisov, katere posledica je (ob potrebnem \u010dasu za procesiranje razpisa) sofinanciranje izbranih programov\/projektov \u0161ele v zadnjem kvartalu leta, kar pomeni visoko izpostavljenost tveganjem vseh tistih producentov (ve\u010dine), ki nimajo visokih lastnih sredstev za izvedbo programov in projektov. Razlogi za pozne objave so bili razli\u010dni: pozno sprejemanje prora\u010dunov, nato dolgotrajno zagotavljanje e-podpore (v letih 2016 in 2017 zaradi neuresni\u010denega skupnega projekta z Ministrstvom za javno upravo o vsedr\u017eavnem e-razpisnem postopku) in drugi organizacijski razlogi. Za leto 2018 bo MOM ob \u017ee sprejetem prora\u010dunu za 2018 razpise na podro\u010dju kulture in nekaterih drugih podro\u010djih objavila bistveno prej (nekatere \u017ee v 2017). S tem in z ve\u010dletnim razpisom za sofinanciranje celoletnih programov se odpravlja negotovost producentov ter stabilizira delovanje nevladnega sektorja na podro\u010dju kulture.<\/p>\n

\u017deljko Milovanovi\u0107, lokalni koordinator Mre\u017ee NVO za lokalne kulturne politike Maribor<\/strong><\/p>\n

Kako ocenjujete stanje na podro\u010dju kulture v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n

Glede na to, da drugo najve\u010dje mesto nima mestnega kina in torej ne more izvajati niti sistemati\u010dnega programa medijske in filmske vzgoje s \u0161olami in vrtci, za kar bomo v prihodnosti pla\u010dali nepredstavljivo visoko ceno, najraje na to vpra\u0161anje niti ne bi odgovarjal.<\/p>\n

Vendarle bi bil krivi\u010den do ostale produkcije, ki je zelo razvejana in bogata, prisotna pravzaprav na vseh podro\u010djih kulture in umetnosti. Ustvarjalna mo\u010d mesta \u0161e vedno nara\u0161\u010da, vsaka nova generacija prinese na sceno nekaj novih, mladih ustvarjalcev in z njimi novih projektov in programov.<\/p>\n

Po drugi strani producentstvo ustvarjanja ne dohaja; zaradi te\u017ekih delovnih pogojev in splo\u0161ne nepopularnosti producentskega poklica v nevladnem sektorju. Situacija v nevladnem kulturnem sektorju je rahlo paradoksalna \u2013 uveljavljeni programi in projekti se iz leta v leto borijo za pre\u017eivetje oz. \u017eivijo od kombinacije javnih sredstev in strasti posameznikov, hkrati pa nove prakse, dogodki in festivali, kljub te\u017ekim pogojem, rastejo kot gobe po de\u017eju.<\/p>\n

Mestni kulturi manjkajo okvirji; Lokalnega programa za kulturo v glavnem ne izvajamo, umetnosti in kulture pa nismo umestili niti v kontekst Strategije kulturnega turizma (ki je nimamo!), niti v kontekst kulturnih in kreativnih industrij.<\/p>\n

Umetnost te\u017eko napreduje brez strokovne refleksije. Za umetni\u0161ke kritike in recenzije v glavnem ni sredstev in ni prostora, kar je najbr\u017e nacionalni problem. Komercialnih medijev, to vemo, kultura ne zanima, kulturne redakcije RTV Slovenija pa se ve\u010dinoma ukvarjajo s kulturno ponudbo na svojem dvori\u0161\u010du, kljub temu, da v Mariboru deluje ogromen Regionalni RTV center.
\nKakorkoli, \u010de je bil Maribor \u0161e pred 6 ali 7 leti dolgo\u010dasen, staro mestno jedro zaspano, je bila kultura tista, ki je prebudila dru\u017eabno \u017eivljenje v mestu. V zadnjih letih se ne spomnim dneva, ko ne bi bilo ni\u010desar na meniju; razstave, koncerti, gledali\u0161ke predstave, performansi, delavnice za otroke, dru\u017eine, mlade, starej\u0161e \u2026<\/p>\n

Tudi lokalni gostinci so ugotovili, da vlaganje v lastne kulturne programe prina\u0161a ve\u010d obiskovalcev in s tem ve\u010dje dobi\u010dke, vendar se pojavljajo tendence, ko se ti \u017eelijo primerjati s kulturnimi producenti in se celo potegovati za javna sredstva. Jasnosti ZUJIK-a navkljub, bo tudi na to temo potrebno kmalu opraviti javno razpravo in potegniti \u010drto med dogodki, ki so posve\u010deni kulturi in umetnosti ter dogodki za pospe\u0161evanje prodaje alkoholnih pija\u010d.<\/p>\n

Kak\u0161no podporo ob\u010dine si \u017eelite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?<\/strong><\/p>\n

Za profesionalni razvoj nevladnega pa tudi celotnega kulturnega sektorja bi bilo najbolj pomembno, da bi Mestna ob\u010dina Maribor dosledno izvajala ukrepe Lokalnega programa za kulturo v MOM 2015 \u2013 2020, ki je bil kvalitetno pripravljen in na mestnem svetu sprejet soglasno. \u010ce sta bili priprava in sprejem LPK zakonska obveznost za mestne ob\u010dine, izvajanje pa\u010d ni, in verjetno je to razlog, zakaj izvedba polzi navzdol po prioritetnih listah mestnih uradnikov in odlo\u010devalcev.<\/p>\n

LPK nam je \u00bbobljubil\u00ab Svet za kulturo MOM kot neodvisno telo, ki spremlja izvajanje LPK, predlaga njegove dopolnitve in spremembe ter obravnava odprta vpra\u0161anja kulture v mestu in o njih sprejema stali\u0161\u010da. Na papirju imamo torej organ, ki bdi nad (ne)izvajanjem lokalne kulturne strategije in skrbi za dinamiko prilagoditev na spremenjene okoli\u0161\u010dine in nove trende v sektorju. Realnost je ravno nasprotna, razprave ve\u010dinoma potekajo nestrokovno in neartikulirano, v gostilnah in na dru\u017ebenih omre\u017ejih, z ve\u010dino od 46 predvidenih ukrepov pa se zamuja ali se jih ne namerava izvesti.
\nNamenoma ne \u017eelim govoriti o denarju, ker ga je o\u010ditno dovolj. Izvajajo se investicije v kulturno infrastrukturo, vendar tak\u0161ne, ki jih ne najdemo med doti\u010dnimi 46-imi ukrepi LPK! \u017delim govoriti in poudarjati, da so za napredek sektorja klju\u010dni zavzetost, po\u017ertvovalnost, strokovnost in doslednost glavnega izvr\u0161evalca mestne kulturne politike \u2013 Urada za kulturo in mladino MOM. Na strani mesta potrebujemo sogovornike, ki bodo obiskovali kulturne dogodke najrazli\u010dnej\u0161ih producentov, imeli pregled nad kulturno ponudbo v praksi, jo razumeli, jo \u010dutili, bili del nje ter jo strokovno in v okviru svojih pristojnosti podpirali in zagovarjali, tako, da se bo lahko razvijala.<\/p>\n

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi dru\u0161tvi v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n

Relacija profesionalne kulturne nevladne organizacije – ljubiteljska kulturna dru\u0161tva je \u0161e vedno zamegljena v percepciji javnosti in v percepciji odlo\u010devalcev. Dru\u0161tvo je pa\u010d za marsikoga dru\u0161tvo, in kultura pa\u010d kultura, kljub temu, da je nekdo za kulturo zastavil svojo kariero, nekdo pa 3 ure na teden. Kakorkoli, ne \u017eelim govoriti o konfliktu med enimi in drugimi, ker ta zares ne obstaja. V mestu deluje veliko ljubiteljskih dru\u0161tev, ki odli\u010dno opravljajo svoje poslanstvo, ob nekaterih prilo\u017enostih, predvsem v dru\u017ebeno anga\u017eiranih vsebinah, pa se priklju\u010dujejo programom, dogodkom javnih zavodov in nevladnih organizacij.<\/p>\n

Profesionalne nevladne kulturne organizacije so tiste, ki na ve\u010dini podro\u010dij premikajo meje, so bolj inovativne, dinami\u010dne in progresivne oz. zapolnjujejo vrzeli, ki nastajajo zaradi okornosti javnega sektorja. Mislim, da zadnja leta po\u010dasi, a vztrajno, kvalitetne nevladni\u0161ke prakse dobivajo ve\u010d veljave s strani javnih zavodov. Nevladne organizacije za svoje potrebe la\u017eje dostopajo do javne kulturne infrastrukture, ki je v upravljanju javnih zavodov, prav tako je vedno ve\u010d programov, ki so rezultat sodelovanja in koprodukcij med javnim in nevladnim sektorjem, kar pa \u0161e ne pomeni, da vedno za vse vpletene veljajo enakovredni delovni pogoji in postavke v finan\u010dnih konstrukcijah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V rubriki Lokalne kulturne politike, ki jo vsak mesec objavljamo v elektronskem glasilu Kulturosfera nas zanima, koliko pomena namenjajo posamezne lokalne oblasti nevladni kulturni produkciji. Rubriko v novem letu za\u010denjamo v Mariboru, ki se je na \u0161ir\u0161i kulturni zemljevid vpisal z nazivom Evropska prestolnica kulture 2012, pa tudi sicer slovi po pestri kulturni ponudbi. Raziskali … Preberi ve\u010d o Lokalne kulturne politike: Maribor<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1878","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-lokalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1878","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1878"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1878\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1884,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1878\/revisions\/1884"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1878"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1878"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1878"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}