{"id":1857,"date":"2018-01-03T14:41:58","date_gmt":"2018-01-03T14:41:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1857"},"modified":"2018-01-03T14:47:16","modified_gmt":"2018-01-03T14:47:16","slug":"kulturna-premisljevanja-uros-korencan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2018\/01\/03\/kulturna-premisljevanja-uros-korencan\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Uro\u0161 Koren\u010dan"},"content":{"rendered":"
\"Foto<\/a>
Foto @ Asociacija<\/figcaption><\/figure>\n

Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno politi\u010dnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala na\u0161i kulturno-politi\u010dni realnosti.<\/strong><\/p>\n

Uro\u0161 Koren\u010dan, direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d, v tokratni ediciji razmi\u0161lja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava \u0161tevilne nedoslednosti, neto\u010dnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finan\u010dne krize pre\u0161li v krizo kulturne politike.<\/p>\n

<\/p>\n

Vizija 2025 – umetna inteligenca in bralni kro\u017eki<\/strong><\/p>\n

Konec leta 2017 smo predstavniki nacionalnih zdru\u017eenj muzejev in galerij, splo\u0161nih knji\u017enic, pisateljev, poklicnih gledali\u0161\u010d, nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju umetnosti in kulture podali skupno izjavo. V enotnost nas je zdru\u017eilo razo\u010daranje nad ravnanjem pristojnega ministrstva ob pripravi strategije kulture za prihodnja leta.<\/p>\n

Jeseni je bil v javno razpravo splavljen osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2018 \u2013 2025. Gre za novo generacijo strate\u0161kega dokumenta, ki naj bi za razliko od prej\u0161njih pokrival dalj\u0161e obdobje (v skladu s spremembo podro\u010dnega zakona ZUJIK iz leta 2016, se nacionalni program sprejema za obdobje najmanj osmih let), obenem pa ga od predhodnih distancira tudi uvodnik ministra Antona Per\u0161aka, ki zapi\u0161e, da je klju\u010dni razlog za druga\u010dnost strategije stanje na podro\u010dju kulture. S tak\u0161no uvodno nastavitvijo bi optimisti\u010dno lahko pri\u010dakovali, da se osnutek strategije loteva stanja na podro\u010djih kulture s cilji in ukrepi, ki bodo razre\u0161ili klju\u010dne te\u017eave resorja, a \u017eal povedano ne bi moglo biti dlje od resnice.<\/p>\n

Osnutek namre\u010d bolj konkretnih ciljev in ukrepov prakti\u010dno nima, stanje na podro\u010dju kulture pa oceni na samosvoj na\u010din, ki bralca zmede in prepri\u010da, da z ministrom ne \u017eivita iste kulture. Uvodna poglavja ter metodolo\u0161ko in podatkovno nekonsistentna analiza ka\u017eeta namre\u010d povsem izkrivljeno stanje stvari in tako posledi\u010dno ponujata tudi povsem neustrezne re\u0161itve.<\/p><\/blockquote>\n

Avtorji osnutka ustrezno ugotovijo, da javna sredstva \u00bbpreprosto ne zado\u0161\u010dajo\u00ab. Klju\u010den razlog za tak\u0161no stanje pa najdejo predvsem v rasti \u0161tevila izvajalcev in pove\u010devanju obsega produkcije kulturnih dobrin – navkljub zapisani ugotovitvi, da se je dele\u017e javnih sredstev namenjenih kulturi v prora\u010dunu MK od leta 2008 do leta 2016 zni\u017eal za 28 odstotkov! \u010ce upo\u0161tevamo, da so se odhodki ministrstva v zadnjih letih istega obdobja pove\u010dali na ra\u010dun pla\u010d v javnem sektorju, je jasno, da so se sredstva, namenjena programskim vsebinam v kulturi zmanj\u0161ala v \u0161e ve\u010djem dele\u017eu in bi morala strategija vzpostaviti svoje osi\u0161\u010de ravno okrog re\u0161evanja tega dejstva. Dokument pa podatek o zni\u017eanju sredstev za kulturo v \u010dasu finan\u010dne krize (\u017ee v istem stavku) dopolni s podatkom o vztrajnem pove\u010devanju izvajalcev (kar spodbija \u017ee prilo\u017eena analiza ministrstva) in podkrepi s trditvijo, da \u0161tevilo uporabnikov kulturnih dobrin ne sledi porastu produkcije (brez analiti\u010dne podlage in v nasprotju z zadnjimi statistikami Eurostata). Citirajmo: \u00bbRasti \u0161tevila izvajalcev kulturnih dejavnosti in rasti ponudbe kulturnih dobrin ne spremlja enako izrazita rast \u0161tevila uporabnikov teh dobrin, ki bi opravi\u010devala zahteve po zvi\u0161evanju dele\u017ea javnih sredstev za izvajalce dejavnosti;<\/strong> v nekaterih primerih kljub porastu obsega dejavnosti \u0161tevilo uporabnikov pada ali pa kve\u010djemu zelo zadr\u017eano sledi rasti produkcije.<\/em>\u00ab (osnutek NPK 2018-2025, str.9)<\/p>\n

Skratka – minister ne vidi opravi\u010dila za zahteve za zvi\u0161evanje dele\u017ea javnih sredstev kulturi, navkljub ve\u010d kot tretjinskemu zni\u017eanju dele\u017ea v zadnjem desetletju. Hiperprodukcija kot naglavni greh slovenske kulture tudi sicer najbolj zaznamuje osnutek NPK, kar daje bralcu ob\u010dutek, da avtorja kultura (izvajalci, produkcija) moti in celo ogro\u017ea. Nelagodje v kulturi je ob\u010dutje, ki preveva celoten dokument, in vpelje neustrezne, a tudi \u0161kodljive predloge razvoja kulture v Sloveniji.<\/p><\/blockquote>\n

Vznemirljiva analiti\u010dna taktika kot dodaten problem kulture vpelje \u0161e nesorazmerja med sektorji, panogami in geografskimi obmo\u010dji. Nesorazmerja so prikazana kot potencial re\u0161evanja na na\u010din \u2013 \u00bbnevladniki, sredstva za vas se nahajajo v javnem sektorju\u00ab, \u00bbfilmarji, va\u0161 denar imajo muzeji<\/em>\u00ab, \u00bbBela krajina, i\u0161\u010di novce v Ljubljani in Mariboru<\/em>\u00ab ipd.. Tovrstni manevri ne sodijo zgolj v kategorijo malomarnosti, temve\u010d si zaslu\u017eijo tudi oznako namerne razdiralnosti.<\/p>\n

Tako smo \u00bbzdru\u017eeni kulturniki\u00ab po zaklju\u010dku javne razprave razo\u010darano lahko ugotovili, da smo po desetletju finan\u010dne krize do\u010dakali krizo kulturne politike.<\/p><\/blockquote>\n

\u010ce navedenim pomanjkljivostim dodamo \u0161e vsaj resorno \u00bbmrtvoudnost\u00ab na podro\u010dju omogo\u010danja \u010drpanja EU sredstev, popolno neaktivnost v zvezi z delovnimi razmerji in zaposlovanjem (dr. Vesna \u010copi\u010d je ob obravnavi NPK situacijo slikovito poimenovala kot generacijski apartheid), vztrajno naprezanje ministrstva za potratno agencijsko predstavljanje kulture v tujini (nove SKICE = nova delovna mesta za zaslu\u017ene uradnike)\u2026 je bolje, da ne nadaljujemo. In zgolj ugotovimo \u2013 za nami je obdobje zamujenih prilo\u017enosti za slovensko kulturo, predlagani osnutek NPK ne posku\u0161a niti vrniti izgubljenega, niti ne vsebuje razvojnih obetov, ker ne prepozna kakovosti in razvojnega potenciala kulture.<\/p>\n

Zato nam ne ostane drugega, kot da terjamo od Vlade Republike Slovenije, da postopek sprejema nacionalne strategije za kulturo zaustavi in ga prepusti naslednji vladi. Naj se posveti realizaciji izvedljivega iz starega nacionalnega programa in pripravi relevantna izhodi\u0161\u010da za strate\u0161ki dokument nove generacije, ki bi se lahko (najbolj logi\u010dno) \u010dasovno vezal na prihodnjo finan\u010dno perspektivo EU \u2013 po letu 2020.<\/p>\n

Do takrat pa\u2026 stisnimo zobe in stopimo skupaj!<\/p>\n

Uro\u0161 Koren\u010dan, direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d<\/p>\n

* Stali\u0161\u010de avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno politi\u010dnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala na\u0161i kulturno-politi\u010dni realnosti. Uro\u0161 Koren\u010dan, direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d, v tokratni ediciji razmi\u0161lja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava \u0161tevilne nedoslednosti, neto\u010dnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo … Preberi ve\u010d o Kulturna premi\u0161ljevanja: Uro\u0161 Koren\u010dan<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1857","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1857","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1857"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1857\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1863,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1857\/revisions\/1863"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1857"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1857"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1857"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}