{"id":1826,"date":"2017-12-11T10:24:19","date_gmt":"2017-12-11T10:24:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1826"},"modified":"2017-12-11T10:24:19","modified_gmt":"2017-12-11T10:24:19","slug":"ekonomsko-in-druzbeno-stanje-kulture-v-eu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/12\/11\/ekonomsko-in-druzbeno-stanje-kulture-v-eu\/","title":{"rendered":"Ekonomsko in dru\u017ebeno stanje kulture v EU"},"content":{"rendered":"

\u010clan upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik dru\u0161tva dr. Andrej Srakar (In\u0161titut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno \u010copi\u010d (Fakulteta za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbi\u010dem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, In\u0161titut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom \u00bbEvropska kulturna statistika v primerjalni perspektivi: indeks ekonomskega in dru\u017ebenega stanja kulture za dr\u017eave EU.\u00ab<\/strong><\/p>\n

Gre za prvi tovrstni indeks v Evropi za podro\u010dje kulture, objavljen v znanstveni literaturi.<\/p>\n

<\/p>\n

Spremenljivke so sestavljali slede\u010di sklopi:
\n1) Izobra\u017eevanje v kulturi: dele\u017e \u0161tudentov umetnosti, humanistike, novinarstva in arhitekture (lo\u010deno za vsa \u0161tiri podro\u010dja).
\n2) Zaposlovanje v kulturi: dele\u017e zaposlenih v razli\u010dnih panogah kulture.
\n3) Kulturne industrije: razli\u010dni podatki o dodani vrednosti, prihodkih, zaposlenih itn. v podjetjih v kulturi.
\n4) Participacija in obisk kulturnih dogodkov: razli\u010dni podatki o obiskovanju in sodelovanju v kulturnih dogodkih.
\n5) Internetne navade: vrsta podatkov o uporabi interneta, povezani s kulturo.
\n6) Zasebni izdatki za kulturo: vrsta podatkov o razli\u010dnih oblikah zasebnih izdatkov za kulturo.
\n7) Javno financiranje kulture: podatki o vi\u0161ini prora\u010duna za kulturo (na splo\u0161ni, dr\u017eavni in lokalni ravni).<\/p>\n

V analizi so preverjali \u0161tiri osnovne hipoteze in med drugim pokazali, da gospodarska kriza ni imela ve\u010djega vpliva na razvrstitev dr\u017eav v indeksu, da vklju\u010ditev dodatnih spremenljivk za \u00bbparticipacijo\u00ab v kulturi ni porodila posebne, samostojne dimenzije (kar postavlja trditve, da participacija v kulturi dodatno, samostojno vpliva na ekonomske in socialne dejavnike v kulturi pod vpra\u0161aj), ter da nastale skupine dr\u017eav glede na podobnosti in razlike v indeksu ne sledijo obi\u010dajnim tipologijam blaginjskih sistemov.<\/p>\n

Z metodo skupinjenja (cluster analysis \u2013 uporabili so preprosti metodi hierarhi\u010dnega skupinjenja in leaders metode) so izlo\u010dili tudi ve\u010d skupin dr\u017eav, ki so razvr\u0161\u010dene predvsem po geografskem merilu (zahodnoevropske; mediteranske; vzhodnoevropske; baltske dr\u017eave). Pri tem je bilo posebej zanimivo, da 1) so vse zahodnoevropske dr\u017eave, tako tiste liberalnega (Velika Britanija in Irska), kontinentalnega (denimo Nem\u010dija, Avstrija in dr\u017eave Beneluksa), kot skandinavskega modela sodile v isto skupino, kar je v nasprotju z obstoje\u010dimi klasifikacijami tipov blaginje; ter 2) da je Slovenija sodila precej bli\u017eje dr\u017eavam zahodno kot vzhodno-evropskega modela.<\/p>\n

V prispevku so na podatkih knji\u017eic Cultural Statistics Pocketbook 2007 in 2011 (ki uporabljata podatke za leti 2005 in 2009) in drugih podatkov Eurostata konstruirali indeks, ki so ga na osnovi sugestij recenzentov poimenovali \u00bbindeks ekonomskega in dru\u017ebenega stanja kulture za dr\u017eave EU\u00ab. Indeks na\u010deloma zajema prek 200 spremenljivk, \u010deprav so jih v dejansko analizo na osnovi priporo\u010dil v obstoje\u010di literaturi kasneje vklju\u010dili okrog 80.<\/p>\n

Metodolo\u0161ki postopek izra\u010duna indeksa je bil statisti\u010dno kompleksen. Glavni problem, s katerim so se sre\u010dali, je visokodimenzionalna narava izra\u010duna indeksa, kar ozna\u010duje dejstvo, da imajo v analizi precej ve\u010d spremenljivk kot enot (dr\u017eav), kar po navadi terja statisti\u010dne korekcije za pravilne izra\u010dune parametrov in statistik. S tovrstnimi situacijami se sre\u010dujemo pri izra\u010dunih razli\u010dnih indeksov na katerem koli podro\u010dju dru\u017ebe (npr. kmetijstva, zdravstva, \u201caktivnega staranja\u201d, itn.), ko imate podatke za vrsto spremenljivk na ravni npr. 28-tih EU dr\u017eav, torej imate ponovno opravka s precej ve\u010d spremenljivkami kot opazovanji. V tem verjetno le\u017ei precej\u0161nja uporabnost spoznanj \u010dlanka tudi za druga podro\u010dja ekonomije in dru\u017ebe.<\/p>\n

Literatura je sicer glede re\u0161evanja tega problema \u0161e precej skopa (visokodimenzionalna statistika je predmet intenzivnej\u0161ih analiz \u0161ele v zadnjem desetletju), sami pa so pri izra\u010dunu uporabili Metropolis-Hastingsovo iteracijsko korekcijo izvornega Robbins-Monro algoritma, opisanega denimo v Robbins in Monro (1951), korekcija pa je podrobneje razvita v prispevkih Cai (2010a; 2010b).
\nObravnavana analiza je verjetno nasploh prvi objavljeni znanstveni \u010dlanek z izra\u010dunom indeksa na podro\u010dju kulture, \u0161e posebej tak\u0161nega z nekoliko bolj kompleksno statisti\u010dno zgradbo. Tudi zato odpira veliko vpra\u0161anj za raziskovanje na tem podro\u010dju v bodo\u010de in se spra\u0161uje o mo\u017enostih uporabe bolj kompleksnih metod pri raziskovanju z obstoje\u010dimi podatki v t.i. uradni statistiki na mednarodni ravni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010clan upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik dru\u0161tva dr. Andrej Srakar (In\u0161titut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno \u010copi\u010d (Fakulteta za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbi\u010dem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, In\u0161titut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom \u00bbEvropska kulturna statistika … Preberi ve\u010d o Ekonomsko in dru\u017ebeno stanje kulture v EU<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1826","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1826","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1826"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1826\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1828,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1826\/revisions\/1828"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1826"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1826"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1826"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}