{"id":1815,"date":"2017-12-05T13:57:02","date_gmt":"2017-12-05T13:57:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1815"},"modified":"2017-12-05T13:57:02","modified_gmt":"2017-12-05T13:57:02","slug":"kulturna-premisljevanja-jurij-krpan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/12\/05\/kulturna-premisljevanja-jurij-krpan\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Jurij Krpan"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: Miha Fras@Galerija Kapelica<\/figcaption><\/figure>\n

Skozi razmi\u0161ljanja v rubriki Kulturna premi\u0161ljevanja sku\u0161amo osvetliti nekatere aktualne tematike, ki so pomembne tako za bli\u017enjo prihodnost kulturne politike, kot dolgoro\u010dno za dru\u017ebo kot celoto.<\/strong><\/p>\n

Prah okoli sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo se \u0161e ni polegel, saj naj bi ga ministrstvo za kulturo kmalu poslalo v nadaljnjo obravnavo kljub nezadovoljstvu kulturni\u0161ke javnosti. Jurija Krpana, umetni\u0161kega vodjo galerije Kapelica in nekdanjega predsednika Asociacije smo zato prosili za komentar dogajanja okoli sprejemanja tega klju\u010dnega dokumenta za razvoj kulture v Sloveniji v prihodnjih osmih letih.<\/p>\n

<\/p>\n

Prekletstvo nedelovanja<\/strong><\/p>\n

\u010ceprav se sli\u0161i, da so devetdeseta leta prej\u0161njega stoletja res dale\u010d, pa se v primerjavi z razlikami, ki so nastale v kulturno politi\u010dnih bojih med takrat in danes zdi, kot da je preteklo komaj kak\u0161no leto. V tem \u010dasu smo zamenjali precej ministrov in dr\u017eavnih sekretarjev, vzorec zagovorni\u0161kih dinamik pa je ostal bolj ali manj isti. Na za\u010detku mandata zmedeni odlo\u010devalci (vedeti je treba, da imajo na ministrstvu odlo\u010devalsko mo\u010d le minister in njegov\/a dr\u017eavni sekretar\/ka), ki jih uradniki servisirajo po svojih interesih, praviloma \u0161ele ob koncu svojih mandatov spoznajo realno sliko kulturnega polja. Takrat je praviloma \u017ee prepozno, da bi zares intervenirali in izbolj\u0161ali razmere za nevladni sektor, ki znova ostane tik pred s te\u017eavo pri\u0161krnjenimi vrati. Kraj\u0161i kot je mandat vladajo\u010de ekipe, manj \u010dasa imamo nevladniki za premikanje predsodkov v ministrskih glavah. Tako smo bili ve\u010dkrat soo\u010deni z neverjetnim dejstvom, da robni pogoji na\u0161ega zagovorni\u0161tva niso bili dolo\u010deni s politi\u010dno provenienco konzervativnih desnih ali bolj ali manj liberalno odprtostjo levih politi\u010dnih kadrov, temve\u010d z njihovo olesenelo intelektualno kapaciteto, ki ni bila sposobna sprocesirati razlike med javnimi slu\u017ebami, javnimi zavodi in javnim interesom.<\/p>\n

V za\u010detnih letih organiziranega zagovorni\u0161tva je Asociacija delovala \u0161e neprofesionalizirano in zato le tu pa tam sku\u0161ala korigirati akutne situacije, ki so ogro\u017eale vedno bolj poklicno organizirane NVO-je. Zato je bilo potrebno ve\u010dino naporov vlo\u017eiti v razlaganje razlik med tako imenovano alternativo, ki se je kot nalepka prijela vsega, kar ni bilo mogo\u010de razumeti v okvirih dr\u017eavno ustanovljenih galerij, gledali\u0161\u010d in drugih predstavitvenih in\u0161titucij, in razvijajo\u010de se civilne dru\u017ebe, ki se je samoorganizirala za tisti del produkcije in kulturne ponudbe, ki jih v javnih zavodih ni bilo pri\u010dakovati.<\/p>\n

Ministrom in njihovim ekipam \u017ee takrat ni \u0161lo v glavo zakaj bi moralo ministrstvo z javnimi sredstvi podpirati nekaj, kar ni organizirano v javnih zavodih, \u010deprav je bilo \u017ee takrat ve\u010d kot o\u010ditno, da je v javnem interesu, da se prebivalcem omogo\u010da dostop do razli\u010dnih kulturno umetni\u0161kih vsebin.<\/p><\/blockquote>\n

Le z organiziranim in profesionaliziranim delovanjem Asociacije smo nevladniki uspeli obdr\u017eati intenzivnost zagovorni\u0161tva in kontinuiteto pritiska na ministrske ekipe, ki so kratke sape vladali iz Maistrove 10. Ko se je z nastopom ministrice Majde \u0160irca (2008) sistemsko dojelo, da smo nevladniki del kulturno umetni\u0161kega ekosistema, se je te\u017ei\u0161\u010de zagovorni\u0161tva nevladnikov preneslo na bolj strukturirano raven. Za\u010deli smo vzpostavljati bolj diverzificiran diskurz, s katerim smo \u017eeleli prese\u010di ideolo\u0161ko vsiljeni antagonizem med javnimi in nevladnimi zavodi (ti so pravno formalno dolo\u010deni kot zasebni zavodi in dru\u0161tva) ter med poklicno in ljubiteljsko kulturno umetni\u0161ko produkcijo.<\/p>\n

Po mu\u010dnih letih prepiha na slovenski politi\u010dni sceni, kjer so ministrice in ministri v letnem ritmu loputali z vrati, smo v zadnjih treh letih imeli opravka s \u0161e kar stabilno politi\u010dno garnituro, ki je na Ministrstvu za kulturo dokon\u010dno ustoli\u010dila neoliberalni diskurz vladanja. Tako z ministrico, ki je bila popoln laik na podro\u010dju kulture kot z ministrom, ki ga imamo \u2018za enega izmed nas\u2019 se ka\u017ee nesposobnost, da bi kvadraturo kroga mislili kot dinami\u010dno, razvijajo\u010do se kulturno polje. Vsaka sprememba, ki je conditio sine qua non, umetni\u0161ke in kulturne produkcije, ki ne pa\u0161e v nobenega od \u017ee ute\u010denih protokolov ministrstva, apriorno do\u017eivljajo kot sovra\u017enost, ki sku\u0161a destabilizirati \u2018njihovo realnost\u2019. Tako je mogo\u010de ve\u010dino njihovih odlo\u010ditev opredeliti kot napor za ohranjanje situacije status quo, ki ga podpirajo s poskusom kvantifikacije vsega.<\/p>\n

Kot \u2018svojo realnost\u2019 pri tem do\u017eivljajo letne prora\u010dune ministrstva in naddolo\u010denost vsemogo\u010dnega Ministrstva za finance. Ta dva parametra sta nam v zagovorni\u0161kih procesih vedno znova servirana kot nedialektizirana danost, ki celotno dejavnost kulture v Sloveniji zapirajo v incestuozni krog. Ustvarjanje vtisa, da je ministrstvo edina instanca, ki prepre\u010duje, da bi se nevladniki, ljubitelji in javni uslu\u017ebenci med sabo po\u017erli, je u\u010dinkovito ustvarjanje izrednih razmer in primitivne, prozorne in velikokrat neumne politike deli-in-vladaj.<\/p>\n

Iracionalne, v\u010dasih povsem nerazumljive odlo\u010ditve ustvarjajo v polju kulture napetosti, ki celotno dejavnost stigmatizirajo do drugih dru\u017ebenih praks v dr\u017eavi tako, da je v veliki sliki kultura dislocirana kot nerazumljiva, elitisti\u010dna in pogre\u0161ljiva.<\/p><\/blockquote>\n

V zgodovinski perspektivi razvoja zagovorni\u0161tva celotne civilne dru\u017ebe, katere produkt so nevladne organizacije, ministri in ministrice eden za drugim padajo na izpitih za afirmiranje kulture kot relevantne dru\u017ebene dejavnosti. V najmanj dveh Nacionalnih programih za kulturo je bila v preambuli napisana namera za ve\u010dje medresorsko povezovanje. To preprosto povedano pomeni, da bosta kultura in umetnost integrirana v programih in projektih ministrstev za \u0161olstvo, znanost, gospodarstvo… s katerimi nevladniki zdaj lahko (zgolj) neformalno sodelujemo. Medresorsko sodelovanje je po vseh teh letih \u0161e vedno oksimoron, v osnutku naslednjega NPK-ja pa ga sploh ni. Svoje ministre pogre\u0161amo kot zagovornike na razli\u010dnih evropskih in\u0161titucijah in forumih, kamor smo se nevladniki iz Slovenije integrirali s svojo strokovnostjo, ne pa tudi s svojo kulturno politi\u010dno legitimnostjo, ki bi nam dala zamah v ambicioznih razvojnih projektih. Na\u0161ih politikov na mednarodnih odrih, s katerih se sli\u0161ijo primeri dobrih praks integriranja nevladne kulture, t.j. opolnomo\u010denje kulturnega dela civilne dru\u017ebe, sploh ni. Na tem mestu jim je kot politikom, ki imajo mandat zastopanja dr\u017eavne kulture, spodletelo.<\/p>\n

Jurij Krpan, umetni\u0161ki vodja Galerije Kapelica<\/p>\n

* Stali\u0161\u010de avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Skozi razmi\u0161ljanja v rubriki Kulturna premi\u0161ljevanja sku\u0161amo osvetliti nekatere aktualne tematike, ki so pomembne tako za bli\u017enjo prihodnost kulturne politike, kot dolgoro\u010dno za dru\u017ebo kot celoto. Prah okoli sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo se \u0161e ni polegel, saj naj bi ga ministrstvo za kulturo kmalu poslalo v nadaljnjo obravnavo kljub nezadovoljstvu kulturni\u0161ke javnosti. Jurija Krpana, … Preberi ve\u010d o Kulturna premi\u0161ljevanja: Jurij Krpan<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1815","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1815"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1818,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815\/revisions\/1818"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1815"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1815"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1815"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}