{"id":1763,"date":"2017-11-28T13:15:19","date_gmt":"2017-11-28T13:15:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1763"},"modified":"2017-11-28T13:41:12","modified_gmt":"2017-11-28T13:41:12","slug":"iz-prve-vrste-zavod-pekarna-magdalenske-mreze-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/11\/28\/iz-prve-vrste-zavod-pekarna-magdalenske-mreze-maribor\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Pekarna Magdalenske mre\u017ee"},"content":{"rendered":"

V 19. \u0161tevilki Kulturosfere med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo Zavod za podporo civilnodru\u017ebenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magadalenske mre\u017ee Maribor.<\/strong><\/p>\n

Pekarna Magdalenske mre\u017ee poleg \u0161irokega spektra civilno dru\u017ebenih aktivnosti veliko programa in pozornosti posve\u010da kulturi. Na na\u0161a vpra\u0161anja je v intervjuju odgovarjala direktorica zavoda Ur\u0161ka Breznik. Pogovarjali smo se o stanju civilne dru\u017ebe pri nas, o specifi\u010dnih te\u017eavah kulture, o medsektorskem povezovanju in Nacionalnem programu za kulturo.<\/p>\n

<\/p>\n

Kako ocenjujete stanje civilne dru\u017ebe v Sloveniji, kako k temu stanju pripomore dr\u017eava, in kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne spremembe, ki bi se morale zgoditi?<\/strong><\/p>\n

Civilni dialog skorajda ne obstaja ve\u010d. Ljudi se, kljub uvedbam participatornega prora\u010duna v nekaterih mestih, kar je pohvalno, ve\u010dinoma posku\u0161a \u010dim bolj izklju\u010diti iz procesov odlo\u010danja. To smo v zadnjih dveh letih lahko videli na \u0161tevilnih primerih. Prav tako lahko to vedno znova potrjujejo izku\u0161nje samoorganiziranih \u010detrtnih in krajevnih skupnosti v Mariboru, ki so vedno ve\u010dji trn v petah \u010detrtnih in mestnih svetnikov ter \u017eupanove ekipe.<\/p>\n

Prizadevanja NVO se v veliki meri ignorira, oziroma se jih obsoja kot porabnike denarja. Tudi pri nas se po\u010dasi pribli\u017eujemo temu, da bo dr\u017eava postala korporacija.<\/p><\/blockquote>\n

Kako ocenjujete stanje nevladnega sektorja v kulturi in kako samozaposlene v kulturi? Kje bi bilo potrebno za\u010deti z reformami?<\/strong><\/p>\n

Zagotovo je velik problem centralizacija sredstev v Ljubljani in zato bi bilo potrebno za\u010deti kar tukaj. NVO v kulturi so precej heterogen pojem, imamo zelo velike NVO na podro\u010dju kulture, z veliko sredstvi, ki so blizu odlo\u010devalcem in probleme teh ne gre ena\u010diti s problemi manj\u0161ih NVO izven Ljubljane, ki iz svojega lokalnega okolja pridobivajo manj sredstev. Zanimivo je tudi kontradiktorno razumevanja financiranja kulturnih programov in projektov s strani ministrstva za kulturo (MK) ali ob\u010din. Medtem ko ob\u010dine preko razpisov veliko prej in v ve\u010dji meri sofinancirajo projekte, ki jih preko razpisov financira tudi MK, je MK mnenja, da morajo najprej ob\u010dine prepoznati pomen tovrstnih programov in projektov ter jih finan\u010dno podpreti, \u0161ele nato lahko z neko obliko podpore nastopi tudi dr\u017eava.<\/p>\n

Samozaposleni, zlasti tisti, ki jim dr\u017eava ne pla\u010duje prispevkov, so v nevzdr\u017eni situacij. Nujno bi bilo, da bi dr\u017eava vsem samozaposlenim pla\u010devala socialne prispevke. Prav tako bi moralo biti razpisno sofinanciranje samozaposlenim bolj prijazno.<\/p>\n

Delujete v Mariboru, ki ima kar nekaj specifi\u010dnih te\u017eav, bele\u017ei pa tudi precej nizko finan\u010dno podporo kulturi. Kaj bi po va\u0161em mnenju bilo potrebno spremeniti na ravni lokalnih kulturnih politik v Mariboru?<\/strong><\/p>\n

Klju\u010dna sprememba, ki bi se morala zgoditi, je to, da bi morali biti razpisi za prihodnje leto objavljeni novembra ali decembra teko\u010dega leta, rezultati pa v januarju.<\/p>\n

V Mariboru se namre\u010d soo\u010damo z nevzdr\u017eno situacijo, ko so razpisi za kulturne projekte v teko\u010dem letu objavljeni maja, rezultati so znani v za\u010detku oktobra, sredstva pa so nakazana 31. decembra To onemogo\u010da kakovostno kontinuirano delovanje NVO in samozaposlenih v kulturi, da ne govorim o stresu, ki ga negotova finan\u010dna situacija povzro\u010da vsem delavkam in delavcem v kulturi.<\/p><\/blockquote>\n

Ta problem smo NVO in samozaposleni s podro\u010dja kulture v Mariboru in Sti\u010di\u0161\u010de NVO Podravja nagovorili na strokovnem posvetu “Izvajanje javnih razpisov v Mariboru”.<\/p>\n

Prav tako bi se morala v skladu z Lokalnim programom kulture sredstva za kulturo vsako leto pove\u010dati za 5%. Temu seveda ni tako in LPK je \u0161e en dokument, ki ga je naro\u010dila MOM, ki je popolnoma brez vrednosti.<\/p>\n

Pekarna oziroma Infopeka pokriva zelo \u0161irok spekter razli\u010dnih aktivnosti tako na dru\u017ebeno aktivisti\u010dnem podro\u010dju, kot znotraj kulture. Na kak\u0161ne te\u017eave tr\u010dite ob dr\u017eavnem omejevanju na posamezna podro\u010dja, kako te\u017eavna so dejansko medsektorska povezovanja in kako glede tega ocenjujete javne razpise?<\/strong><\/p>\n

Medsektorska povezovanja se ne zdijo te\u017eavna in so klju\u010dnega pomena ter nujno potrebna. So pa dejansko precej problemati\u010dni razpisi, ki zaradi birokratske omejenosti in pomanjkanja znanja ter izku\u0161enj na terenu s strani razpisovalcev, uradnikov in pogosto tudi komisij, ta povezovanja zavirajo.<\/p>\n

V Sloveniji se nekatera mesta pripravljajo na kandidaturo za naziv Evropska prestolnica kulture. Kako ocenjujete EPK Maribor in kaj bi svetovali nevladnim organizacijam, ki se vklju\u010dujejo v prihajajo\u010de projekte?<\/strong><\/p>\n

V Mariboru se je EPK izkazal kot polom. Edina dobra stvar, ki je iz EPK iz\u0161la, je bil steber Urbane brazde, iz katerega se je nato razvil Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in preko njega zadru\u017eni\u0161tvo in podpora zadru\u017eni\u0161tvu, urbani vrtovi, banka rastlinskih semen itn.<\/p><\/blockquote>\n

Problem je bil v tem, da so se priprave na EPK za\u010dele prepozno, vklju\u010denih je bilo zelo malo akterjev iz lokalne skupnosti, ni se raziskalo potreb prebivalk in prebivalcev mesta, kaj \u0161ele resno razmi\u0161ljalo o aktivnostih zunaj samega centra mesta, v \u010detrtnih in krajevnih skupnostih. Vzpostavilo se ni nobene podporne strukture. EPK v Mariboru je bil v veliki meri osnovan na spektaklu in elitizmu, brez globljih sociolo\u0161kih, politi\u010dnih in drugih premislekov.<\/p>\n

Menim, da bi si morale NVO v mestih, ki se pripravljajo na kandidaturo, najbolj posvetiti temu, kako decentralizirati vsebine, raziskati morajo potrebe lokalne skupnosti, paziti na to, da ne prihaja do gentrifikacije ipd.<\/p>\n

Nedavno je bila zaklju\u010dena javna razprava o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) za naslednjih osem let. Kako ocenjujete dokument, in v njem napovedane spremembe kulturnega modela?<\/strong><\/p>\n

Problem dokumentov, kot je NPK je, da le malokrat vodijo v dejanske ukrepe in re\u0161itve. Problemati\u010dna se mi zdi zlasti te\u017enja k zasebnemu financiranju kulture, kar pomeni, da se bo dr\u017eava iz tega polja za\u010dela umikati, denar pa za\u010dela namenjati za druge stvari (dofinanciranje bank, oboro\u017eevanje, postavljanje ograj…?).<\/p><\/blockquote>\n

Problemati\u010den je tudi prenizek letni porast sredstev za kulturo (0,02%). Prav tako je razvidno, da ustvarjalci dokumenta ne poznajo dobro nevladni\u0161ke kulturne scene, da so jim blizu samo veliki NVO akterji, kar je izredno problemati\u010dno.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

Do konca leta nas na podro\u010dju kulture \u010dakata \u0161e dve umetni\u0161ki rezidenci v okviru programa Soba za goste. Gostimo nem\u0161ko umetnico Ingo Sangestedt, ki se ukvarja z ustvarjanjem predmetov, ki se nana\u0161ajo na nekatere pomembne podrobnosti in specifi\u010dni jezik oblik starih kosov pohi\u0161tva iz muzejskih depojev. Prihaja pa tudi Avstrijka Hanna Stein, ki bo raziskovala zgodovino filmske produkcije, ki je nastajala v okviru Video Kluba Maribor in amatersko filmsko prakso danes. Glede na fenomen jugoslovanskih amaterskih kino klubov, ki so nastajali v Jugoslaviji od 50. let 20. stoletja, \u017eeli mariborsko produkcijo umestiti v jugoslovanski in post-jugoslovanski kulturni okvir.<\/p>\n

Kmalu bo na vrsti gledali\u0161ka predstava “Ema”, prirejena po motivih drame politi\u010dnega aktivista in zgodovinarja Howarda Zinna o misli in \u017eivljenju anarhistke Emme Goldman.<\/p>\n

Sredi decembra sledi gledali\u0161ka uprizoritev dnevni\u0161kih zapisov z naslovom Calais, ki orisujejo travmati\u010dne izku\u0161nje v begunskem centru Calais leta 2014. Gre za zbirko spominov, izku\u0161enj in notranjih konfliktov, ki so posledica travmati\u010dnega do\u017eivetja: kaos, iluzija, odgovornost, krivda, upanje, policijsko nasilje, fa\u0161izem, seksizem, zatiranje, kategoriziranje ljudi.<\/p>\n

V okviru na\u0161ih mladinskih programov nadaljujemo s predavanji in delavnicami v okviru Rosine \u0161ole delavskih pravic za mlade, projektom Zdru\u017eimo se!, v okviru katerega mlade izobra\u017eujemo o delavskih pravicah, participatorni ekonomiji in zadru\u017eni\u0161tvu, nadaljujemo pa tudi s prostovoljskim delom, vsebinami Evropske prostovoljne slu\u017ebe in brezpla\u010dnimi svetovanji za mlade s podro\u010dja motenj hranjenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V 19. \u0161tevilki Kulturosfere med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo Zavod za podporo civilnodru\u017ebenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magadalenske mre\u017ee Maribor. Pekarna Magdalenske mre\u017ee poleg \u0161irokega spektra civilno dru\u017ebenih aktivnosti veliko programa in pozornosti posve\u010da kulturi. Na na\u0161a vpra\u0161anja je v intervjuju odgovarjala direktorica zavoda Ur\u0161ka Breznik. Pogovarjali smo se o stanju civilne dru\u017ebe pri nas, … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Pekarna Magdalenske mre\u017ee<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,22,3],"tags":[],"class_list":["post-1763","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1763","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1763"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1763\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1769,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1763\/revisions\/1769"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1763"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1763"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1763"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}