{"id":1673,"date":"2017-11-06T13:49:15","date_gmt":"2017-11-06T13:49:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1673"},"modified":"2017-11-07T11:37:16","modified_gmt":"2017-11-07T11:37:16","slug":"iz-prve-vrste-nomad-dance-academy-slovenija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/11\/06\/iz-prve-vrste-nomad-dance-academy-slovenija\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Nomad Dance Academy Slovenija"},"content":{"rendered":"

V rubriki Iz prve vrste tokrat med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo Nomad Dance Academy Slovenija, ki je ena osrednjih plesnih organizacij pri nas. Gre za slovensko sekcijo platforme Nomad Dance Academy (NDA), ki deluje predvsem na Balkanu, vklju\u010duje pa tudi \u0161ir\u0161e mednarodne aspekte. Mre\u017ea NDA se je sicer podpisala pod \u0161tevilne umetni\u0161ke projekte, produkcije, teoretske razprave in implementacijo teorije, ter je organizirala in izvajala tako izobra\u017eevalne kot kuratorske in druge dogodke.<\/strong><\/p>\n

S predsednico NDA Slovenija Dragano Alfirevi\u0107 smo se pogovarjali predvsem o pere\u010dih tematikah na podro\u010dju sodobnega plesa.<\/p>\n

<\/p>\n

Oktobra ste se udele\u017eili zagovorni\u0161ke konference v Beogradu, ki je bila posve\u010dena povezovanju ustvarjalcev na podro\u010dju plesa in skupnemu razmisleku o mo\u017enih na\u010dinih za izbolj\u0161evanje delovnih pogojev, infrastrukture in ostalih temeljev za nemoteno kreativno ustvarjanje. Kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne ugotovitve dogodka? Kaj od tega je uporabno za Slovenijo?<\/strong><\/p>\n

Mednarodna zagovorni\u0161ka konferenca Nomad dance advocates, katere pobudnica je bila platforma Nomad Dance Academy, je organizirala Stanica servis za savremeni ples iz Beograda. To je bilo v petih letih \u017ee tretje sre\u010danje te vrste, saj smo leta 2012 nekaj podobnega organizirali v Skopju, 2015 pa v Sofiji. To so dogodki, na katerih \u017ee tradicionalno povezujemo razli\u010dne dele\u017enike s podro\u010dja kulture in umetnosti iz celega sveta z namenom, da skupaj zagovarjamo bolj\u0161e finan\u010dne, infrastrukturne in politi\u010dne delovne pogoje ter se med tem spoznavamo, medsebojno podpiramo in seveda konstruktivno kritiziramo. To je prostor, kjer ustvarjamo dobre pogoje, da dialog med razli\u010dnimi dele\u017eniki vznikne in prinese rezultate – na transparenten in jasen na\u010din se pogovarjamo z odlo\u010devalci, kar je v tem prostoru nekaj novega. Zelo uspe\u0161no konferenco je 2015 na nacionalnem stadionu odprla \u017eupanja Sofije, posledi\u010dno so se za\u010dela dela na prenovi in preoblikovanju dveh prostorov za sodobni ples v tem mestu.<\/p>\n

Konferenco je v Beogradu obiskal tudi novi minister za kulturo republike Makedonije, poleg tega pa tudi veliko strokovnjakov iz dr\u017eav, kot so Makedonija, Bolgarija, Slovenija, Hrva\u0161ka, Mad\u017earska, Nem\u010dija, Francija, ZDA, \u0160vedska, Poljska, Rusija in drugih. Veliko smo se pogovarjali o tem, kak\u0161ne javne prostore in institucije potrebujemo, kako jih oblikovati in kaj lahko vsi skupaj naredimo, da umetnost in kultura ne zdrsneta v popoldanske, amaterske in lokalizirane pojave, pa\u010d pa da sodobne ustvarjalne prakse na profesionalen in relevanten na\u010din svoje kompetence usmerijo (tudi) v ustvarjanje bolj\u0161e dru\u017ebe.<\/p>\n

Konkretne teme leto\u0161nje konference so bile sodelovanje med t.i. neodvisno sceno in institucijami, veliko govora je bilo tudi o tem, kako umetnost sebe vidi kot del javnega prostora, predstavljeni so bili nekateri regijski in mednarodni uspe\u0161ni modeli oblikovanja javnih prostorov in podani predlogi s strani strokovnjakov za kulturne politike, kako lahko politiki ukrepajo u\u010dinkovito, brez dolgotrajnih in dragih procesov za doseganje sprememb.<\/p>\n

Na\u0161 fokus je seveda balkanska regija, zaradi skupnih delovnih pogojev in skupnih te\u017eav, pa tudi zaradi skupne kulturne zgodovine. Na teh sre\u010danjih se rojevajo ideje o medsebojnem sodelovanju med posamezniki in celo med nekaterimi mestnimi ob\u010dinami, za\u010denjajo se pogovori o potrebah ter mo\u017enostih in vsakdo med nami ima neko informacijo, ki je drugim lahko koristna. Vsakokrat ugotovimo, da sedimo za isto mizo in da so problemi dejansko skupni, tako da skupaj tudi i\u0161\u010demo re\u0161itve.<\/p>\n

Kolikor je to iz na\u0161e pozicije mo\u017eno, delujemo tudi v korist Slovenije, a ker predstavnikov oblasti in odlo\u010devalcev iz Slovenije na \u017ealost niti na eni od treh zagovorni\u0161kih konferenc ni bilo z nami, ostajajo nekateri nujni procesi nenaslovljeni.<\/p><\/blockquote>\n

Pred meseci je minister za kulturo Anton Per\u0161ak napovedal ponovno ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti. Kaj bi za sodobni ples v Sloveniji pomenil tak center? Menite, da bo center dejansko ustanovljen?<\/strong><\/p>\n

Vpra\u0161anje, ali naj sodobni ples sploh institucionaliziramo, in ali je to za samo prakso pozitivno, je verjetno staro kolikor je staro to, \u010demur pravimo sodobni ples. Pedagogi in koreografi so imeli skozi zgodovino o tem zelo razli\u010dna mnenja, nekateri so verjeli, da je tak\u0161en proces lahko celo \u0161kodljiv za umetnost sodobnega plesa, drugi so osebno vlagali veliko energije v ustanovitev institucij, predvsem v Nem\u010diji in Franciji, kjer poznamo dva razli\u010dna modela le teh. Glede tega vpra\u0161anja lahko sicer razumemo razli\u010dne pozicije in mnenja, , a v tem trenutku je institucionalizacija sodobnega plesa v Sloveniji in drugod v regiji (v obliki ustanovitve dr\u017eavne institucije z zagotovljenimi javnimi sredstvi, zaposlenimi in seveda infrastrukturo, tako kot deluje velika ve\u010dina gledali\u0161\u010d, baletov in oper), eden izmed nujnih pogojev za njegovo uveljavljanje, predvsem v odnosu do odlo\u010devalcev, sistema financiranja in za njegovo vidnost v \u0161ir\u0161i javnosti.<\/p>\n

Osebno sem preko Dru\u0161tva za sodobni ples Slovenije od januarja letos vklju\u010dena v dialog o ustanovitvi Centra. To je zelo vznemirljiv in dinami\u010den proces in moje mnenje je, da obstaja veliko volje in interesa, in da bosta gospod Per\u0161ak in ministrstvo za kulturo uspe\u0161na pri tem, da bo Center za sodobno-plesne umetnosti naposled za\u017eivel.<\/p>\n

Tukaj je ve\u010d enako pomembnih vpra\u0161anj. Kako naj se Center dejansko ustanovi, torej ali kot javna institucija s programsko in umetni\u0161ko avtonomijo, ali preko t.i. javno-civilnega partnerstva, oziroma na koncu celo preko koncesije, kar nam recimo predlaga ministrstvo? Ali je mogo\u010de heterogenost in bogastvo slovenskega sodobnega plesa vpisati v to novo institucijo, ne da bi po\u010detje Centra zaprli v eno estetiko ali en sam na\u010din dela? Sama menim, da je edina zdrava oblika, ob splo\u0161ni prekarizaciji in fleksibilizaciji dela in organizacijskih oblik, javna institucija z dolgoro\u010dnim mandatom in resnimi finan\u010dnimi sredstvi, z inovativno organizacijsko obliko, ki bi vklju\u010devala in aktivirala sceno, aktualizirala procese, ki so trenutno v stanju potencialnosti, in ne pasivizirala, politizirala in birokratizirala dele\u017enikov. To bi bila institucija, kjer bi stroka, ki se je razvijala in profesionalizirala popolnoma na neodvisni sceni, imela najve\u010d besede. Slovenija v tem procesu lahko ponudi popolnoma nov model, ki bi tudi tujini lahko slu\u017eil kot vzor. Ni treba, da se nenehno zgledujemo po “tujini”, \u010de imamo vse pogoje, da nekaj avtenti\u010dnega zrase tukaj in iz dejanskih potreb ter potencialov, ki so specifi\u010dni za na\u0161e okolje.<\/p>\n

Spomladi smo zagnali proces zbiranja pisem podpore ustanovitvi Centra in namere o sodelovanju, ki ga je v izjemno kratkem roku podpisalo ve\u010d kot 360 direktoric\/jev javnih zavodov, nevladnih organizacij ter posameznikov in posameznic. To za nas pomeni, da obstaja neka resna zaveza in \u017eelja tudi s strani kolegov iz drugih disciplin in iz javnih institucij, da se ustanovitev Centra zgodi. V novi Center bi se lahko vklju\u010dili programi in vsebine, ki \u017ee obstajajo, kot tudi del sredstev, ki jih sami na neodvisni sceni preko projektov prina\u0161amo v Slovenijo. Mi smo ponudili dva modela, skupaj pa bomo pregledali kaj je mo\u017eno in kaj koristno. Ta proces je zelo ob\u010dutljiv in terja veliko poslu\u0161anja razli\u010dnih argumentov, a kako se bo iztekel, ne ve nih\u010de. Kapital, ki ga v tem procesu ustvarjamo, predvsem \u010dlani UO Dru\u0161tva za Sodobni ples Slovenije in drugi vpleteni, je \u017ee sam zase pridobitev.<\/p>\n

Kako sicer ocenjujete podporo sodobnemu plesu v Sloveniji? Katere sistemske spremembe bi bile potrebne za razvoj podro\u010dja?<\/strong><\/p>\n

\u017de enajsto leto \u017eivim v Sloveniji. V tem \u010dasu se je podpora sodobnemu plesu bistveno zmanj\u0161ala, ne samo finan\u010dno, posledica finan\u010dnih rezov je tudi ogromen upad publike, pa tudi ob\u010dutno zmanj\u0161ana prisotnost tujih partnerjev in programskih sodelavcev.<\/p>\n

Zgodil se nam je obrat, in tako smo namesto krepitve internacionalizacije (kar je bila, kolikor vem, strategija takoj po osamosvojitvi Slovenije), do\u017eiveli neke vrste provincializacijo. Mi ne moremo ve\u010d biti enakovredni partnerji evropskim organizacijam, \u010deprav gre sodobnemu plesu v Sloveniji \u0161e vedno bolj\u0161e kot recimo v Makedoniji, Bosni in Hercegovini ali Albaniji.<\/p><\/blockquote>\n

Odvisno iz katerega zornega kota opazujemo. Podpora je trenutno tak\u0161na, da se zahvaljujo\u010d lastni fleksibilnosti in izjemni dejavnosti, verjetno tudi skromnosti in povezanosti s tujimi odri, sodobni ples \u0161e lahko pre\u017eivlja. Dejansko pa se trenutno samo pre\u017eivlja. Plasti\u010den primer je podpora, ki si jo ministrstvo za kulturo izbori od ministrstva za finance za enoletne projekte na podro\u010dju sodobnega plesa, kar zna\u0161a 50.000 evrov letno za celo sceno. To je znesek, ki ga manj\u0161a do srednja predstava v institucionalnem gledali\u0161\u010du porabi za eno produkcijo za zunanje sodelavce. Mislim, da je jasno, o kak\u0161ni podpori govorimo.<\/p>\n

Tak\u0161ni delovni pogoji umetno ustvarjajo neke vrste darvinizem, ki je za na\u0161e podro\u010dje izjemno \u0161kodljiv, \u0161e posebno, \u010de se ga ne ozavesti in reflektira in \u010de dopustimo, da deluje kot nekaj samoumevnega.<\/p>\n

Po drugi strani pa na sceni trenutno delujejo neverjetni umetniki, z izjemno sposobnostjo refleksije, odli\u010dnimi idejami in zagnanostjo. Nekateri projekti so glede na pogoje, v katerih se izvajajo, izjemni po svoji kvaliteti in tukaj ne govorim o svojem osebnem okusu.<\/p>\n

Ta kvaliteta nikakor ni rezultat sistemske podpore, ker obstajajo trenutki, ko se spra\u0161uje\u0161 s \u010dim bo\u0161 pre\u017eivljal dru\u017eino, temve\u010d mogo\u010de prej neke trme, odlo\u010denosti, da bo vsak delal to, za kar se je \u0161olal, in za kar se po\u010duti poklicanega.<\/p><\/blockquote>\n

Ta kvaliteta in zagnanost sta morda tudi rezultat generacijskega prepoznavanja in solidarnosti ter ob\u010dutka, da se itak nima ni\u010d za zgubiti. To je neke vrste \u010dude\u017e.<\/p>\n

To je \u0161pekulacija, a \u010de bi se v tem trenutku pove\u010dala podpora umetnikom in organizacijam na podro\u010dju sodobnega plesa, bi ta \u010dude\u017e bilo verjetno mo\u010d deliti tudi z drugimi, s kolegi v tujini, z drugimi publikami, z drugimi sektorji.<\/p>\n

Veliko napora je potrebno, da podro\u010dje ne umre, zelo te\u017eko pa je v trenutnih pogojih govoriti o razvoju. So ljudje z vizijo, pa tudi z neko vidnostjo v mednarodnem prostoru, a \u010de delajo na margini, se njihov glas zelo te\u017eko sli\u0161i. Na na\u0161em podro\u010dju ni prostora za napredek, ni mo\u017enosti zaposlitve in ni osnove za spremembo med generacijami. Med nami so izjemni umetniki, ki delajo \u017ee 30 do 40 let, ki se v svoje procese poglabljajo in po\u010dnejo zelo dobre stvari, a so \u0161e vedno na za\u010detku. To je res nedopustno.<\/p>\n

Plesalci imajo med vsemi poklici samozaposlenih v kulturi nemara najbolj specifi\u010dno situacijo, ki zadeva podro\u010dje zdravstva, saj se soo\u010date tako s po\u0161kodbami kot poklicnimi boleznimi. Kaj menite o trenutni ureditvi in kako bi bilo potrebno spremeniti zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi oziroma specifi\u010dno sodobnih plesalcev?<\/strong><\/p>\n

Iz moje lai\u010dne pozicije menim, da potrebuje v Sloveniji podro\u010dje zdravstva resen premislek in reformo, in to zadeva vse nas, ne izklju\u010dno samozaposlene delavce v kulturi. Lahko verjamem, da od zunaj polo\u017eaj samozaposlenega izgleda sanjski – fleksibilen delovni \u010das, nizke dajatve in v ve\u010dini primerov pla\u010dani prispevki za zdravstvo in pokojnino s strani dr\u017eave. Od znotraj to izgleda povsem druga\u010de – delamo dobesedno ves \u010das, 7 dni v tednu, v\u010dasih tudi po 4 do 5 projektov hkrati.<\/p>\n

Specifika sodobnega plesa ni ve\u010d v tem, da sodobni ples povzro\u010da fizi\u010dne po\u0161kodbe, temve\u010d tudi ali predvsem psihi\u010dno iz\u010drpanost in socialno negotovost. \u010ce zbolim ali zboli moj otrok, se moram udele\u017ebi v dolo\u010denem projektu preprosto odpovedati, kar pomeni, da za njega nisem pla\u010dana, in to je socialno in finan\u010dno zelo \u0161ibka pozicija, posebej za mlade mame na in po porodni\u0161ki ter za mame nasploh.<\/p><\/blockquote>\n

Veliko stvari bi bilo potrebno spremeniti, a naj omenim le nekatere med njimi. Najprej bi bilo potrebno z zakonom uvesti beneficirano delovno dobo, kjer bi se po dolo\u010denem \u010dasu bilo mo\u017eno upokojiti ali prekvalificirati in ta proces prekvalifikacije bi bilo potrebno voditi skrbno in celostno, z ogromno pomo\u010djo dr\u017eave. Veliko zdravstvenih uslug, ki so na trgu, bi bilo dobro vklju\u010diti v sistem uradnega zdravstva in zdravstvenega zavarovanja – veliko je tega, s \u010dimer se kot recimo sodobni plesalec soo\u010da\u0161 zaradi svojega poklica, a to vse pla\u010damo izven uradnega zavarovanja. Bizaren primer je, da dejansko nismo upravi\u010deni do bolni\u0161ke pred nastopom 31. dne bolezni, kar v praksi pomeni, da ne smemo nikoli zboleti. Osnove, iz katere se ra\u010duna povra\u010dilo za bolni\u0161ko ali porodni\u0161ko, pa tudi pokojnine, bi bilo potrebno ra\u010dunati individualno, na osnovi prihodkov iz dolo\u010denega obdobja, tako kot se ra\u010duna davek in ne pav\u0161alno. Predvsem se je nujno organizirati v dolo\u010dene strokovne organizacije, ki bi za tak\u0161ne primere skrbele na zakonski ravni. Kar po\u010dne Asociacija nevladnih organizacij je izjemno veliko in pomembno delo, a so specifike, za katere nih\u010de od nas nima \u010dasa in pogojev, in ki jih je potrebno vklju\u010diti v zakone in v prakso.<\/p>\n

Po drugi strani obstajajo znanja in kompetence, s katerimi nekateri sodobni plesalci in posebej pedagogi lahko doprinesejo k splo\u0161nem izbolj\u0161anju zdravja, tako da bi bilo dobro razmi\u0161ljati, kako te prakse vpeljati v \u0161olski in zdravstveni sistem.<\/p>\n

Status samozaposlenega v kulturi ob mo\u017enostih za ustvarjanje prina\u0161a tudi kar nekaj administrativnih, dav\u010dnih in ra\u010dunovodskih bremen. Kako gledate na ta aspekt poklica in ali menite, da bi tu potrebovali ve\u010d asistence oziroma enostavnej\u0161e in bolj jasne postopke?<\/strong><\/p>\n

Sama tega bremena ne \u010dutim toliko, a je \u010dedalje bolj jasno, da je \u017eivljenje nasploh preve\u010d obremenjeno z birokratskimi postopki in razli\u010dnimi vmesniki, kjer se dogaja postopno raz\u010dlove\u010denje vseh nas.<\/p>\n

Pri sodobnih ustvarjalcih bi vsi postopki dejansko lahko bili bolj preprosti, ker enostavno gre za tako malo populacijo in je verjetno cela birokratska ma\u0161inerija veliko dra\u017eja kot sama dejavnost, s katero se ukvarjamo.<\/p><\/blockquote>\n

Kar me \u010dudi in \u017ealosti je, da delavci ne prepoznamo razvrednotenja dela drugih delavcev, da je cela dru\u017eba tako atomizirana, in da zaradi prevelike obremenjenosti dejansko vodimo boj izklju\u010dno znotraj lastnih vrst. V Sloveniji morda polo\u017eaj slehernega delavca niti ni tako te\u017eek, kot je recimo v Srbiji, od koder prihajam, ki je postala Kitajska zahodnega sveta, kjer so ogro\u017eene delavske in \u010dlovekove pravice vseh dr\u017eavljanov in se ustvarja nek sistem kast. To je vsem jasno, a se \u0161e vedno boji za pravice dogajajo izklju\u010dno znotraj lastnega balona. Dolgoro\u010dno lahko to prinese samo dodatno iz\u010drpavanje, drobljenje mo\u010di in nobenih rezultatov.<\/p>\n

Nedavno je bila zaklju\u010dena javna razprava o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) za naslednjih osem let. Kako ocenjujete dokument? Kje so po va\u0161em mnenju mo\u017enosti za izbolj\u0161anje stanja v nevladnem sektorju in pri samozaposlenih v kulturi?<\/strong><\/p>\n

Osnovno vpra\u0161anje je \u010demu oz. komu je ta dokument namenjen. V NPK 2018-2025 so izhodi\u0161\u010da o prihodnosti slovenske kulture, s katerimi se na\u010deloma lahko strinjamo. Problem pa nastane, ko se pri\u010dnemo spra\u0161evati, kako naj se ta vizija spremeni v dejanske kulturne politike in kako zavezujo\u010d, oziroma v tem primeru nezavezujo\u010d, je sploh ta dokument. Ni dovolj, da stvari lepo zvenijo, morajo biti tudi ukoreninjene v praksi in vsakdanjem po\u010detju.<\/p>\n

V to\u010dkah, kjer bi dokument dejansko moral delovati zavezujo\u010de, je ohlapen in absolutno preve\u010d podvr\u017een interpretaciji, tako da ga lahko tolma\u010dimo na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n

Nacionalni program za kulturobi moral biti veliko bolj strate\u0161ko oblikovan, ne pa da koristi kot \u010disto splo\u0161en smerokaz. Zato bi se strinjala z nekaterimi kolegi, ki pravijo, da je potrebno celoten dokument zavre\u010di in napisati na novo. Slednje je nujno, v kolikor \u017eelimo tako napisano, kot tudi sami sebe, jemati resno.<\/p><\/blockquote>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

Trenutno smo v Nomad Dance Academy Slovenija sredi projekta, ki se ukvarja s temo staranja\/\u010dasa\/minevanja v sodobnem plesu. Znotraj tega projekta smo se bolj kot za reprezentacijo staranja na odru ali dela s starej\u0161imi plesalci odlo\u010dili za teme sedimentacije znotraj dolo\u010denega \u010dasa, raziskovanje sledi \u010dasa, povezovanje z dolo\u010denimi vsebinami iz zgodovine in afirmiranje le-teh. To po\u010dnemo preko arhiviranja, pisanja, so-pou\u010devanja, dolo\u010denih predstav, ki jih vabimo na Cofestival, itn. Ta projekt se bo nadaljeval vsaj do sredine leta 2019. Takoj po koncu Cofestivala 2017 smo za\u010deli delati na novi ediciji in to je delo, ki terja veliko \u010dasa ter traja celo leto. V kratkem odhajam v Francijo, kjer na festivalu Densit\u00e9s skupaj z Gregorjem Kamnikarjem ple\u0161eva v skupnem projektu Obed. Zatem gremo na rezidenco v Budimpe\u0161to s koreografinjo Snje\u017eano Premu\u0161, takoj nato za\u010dnemo delo na novem projektu Dejana Srhoja. In seveda paralelno z vsem tem gre pisanje novih prijav, kar je neka stalnica na na\u0161em podro\u010dju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V rubriki Iz prve vrste tokrat med \u010dlanicami Asociacije predstavljamo Nomad Dance Academy Slovenija, ki je ena osrednjih plesnih organizacij pri nas. Gre za slovensko sekcijo platforme Nomad Dance Academy (NDA), ki deluje predvsem na Balkanu, vklju\u010duje pa tudi \u0161ir\u0161e mednarodne aspekte. Mre\u017ea NDA se je sicer podpisala pod \u0161tevilne umetni\u0161ke projekte, produkcije, teoretske razprave … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Nomad Dance Academy Slovenija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16,15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1673","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1673"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1673\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1686,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1673\/revisions\/1686"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}