{"id":1595,"date":"2017-10-03T16:59:20","date_gmt":"2017-10-03T16:59:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1595"},"modified":"2017-10-04T07:15:52","modified_gmt":"2017-10-04T07:15:52","slug":"lokalne-kulturne-politike-novo-mesto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/10\/03\/lokalne-kulturne-politike-novo-mesto\/","title":{"rendered":"Lokalne kulturne politike: Novo mesto"},"content":{"rendered":"<p><strong>Glasilo Kulturosfera oktobra nadgrajujemo z novo rubriko, ki se bo osredoto\u010dala na lokalne kulturne politike. Rubrika je sestavljena iz dveh pogovorov in sicer najprej na vpra\u0161anja o lokalni kulturni politiki odgovarja ob\u010dina, v drugem delu pa o stanju na nevladni sceni v ob\u010dini odgovarja izbrana nevladna organizacija.<\/strong><\/p>\n<p>V prvi ediciji rubrike smo se osredoto\u010dili na Novo mesto, ki z nekaj ve\u010d kot dvajset tiso\u010d prebivalci predstavlja eno ve\u010djih mest v Sloveniji. Mesto je poznano po bogati kulturni dedi\u0161\u010dini, poleg javnih zavodov pa je dobro razvit tudi nevladni sektor, kjer Klub LokalPatriot predstavlja enega glavnih prizori\u0161\u010d za glasbeno dogajanje, galerija Simulaker pa razstavlja sodobno vizualno umetnost. Iz mestne ob\u010dine je na na\u0161a vpra\u0161anja odgovarjala Sandra Bor\u0161i\u0107, podsekretarka za protokolarne zadeve in kulturo, iz nevladnega sektorja pa smo k pogovoru povabili Boruta Pelka, direktorja Kluba LokalPatriot.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Mestna ob\u010dina Novo mesto<\/strong><br \/>\n<strong>Odgovarja Sandra Bor\u0161i\u0107, podsekretarka za protokolarne zadeve in kulturo<\/strong><\/p>\n<p><strong>Koliko NVO v kulturi deluje v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n<p>Registriranih kulturnih dru\u0161tev na obmo\u010dju novome\u0161ke ob\u010dine je ve\u010d kot 100, delujo\u010dih je okrog 50, na razpise Mestne ob\u010dine Novo mesto se vsako leto javi med 35 do 40 kulturnih dru\u0161tev ter med 5 &#8211; 8 zasebnih zavodov, od tega dva s statusom delovanja v javnem interesu na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p><strong>Kolik\u0161en je letni prora\u010dun ob\u010dine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?<\/strong><\/p>\n<p>Na\u010drt prora\u010duna Mestne ob\u010dine Novo mesto je zna\u0161al 38.822.100 EUR za leto 2016 in 45.432.840 EUR za leto 2017 . Na podro\u010dju kulture so bila v letu 2016 zagotovljena sredstva v vi\u0161ini 2.136.770 EUR ter v letu 2017 v vi\u0161ini 2.571.033 EUR. Sredstva se zagotavljajo za programske in investicijske stro\u0161ke na podro\u010dju kulture. V programskem delu so sredstva namenjena delovanju javnih zavodov na podro\u010dju kulture, ki jih je ustanovila ob\u010dina (4 javni zavodi), del programskih sredstev MO Novo mesto nameni delovanju nevladnih organizacij, ki se razdelijo na podlagi javnih razpisov in pozivov.<\/p>\n<p><strong>Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kak\u0161en na\u010din (razpis, poziv itn.)?<\/strong><\/p>\n<p>Za leto 2017 je MO Novo mesto razpisala sredstva za podro\u010dje kulture v vi\u0161ini 316.000 EUR v obliki javnih razpisov in javnih pozivov (nekateri med njimi so ve\u010dletni: programski, redno delo kulturnih dru\u0161tev, sofinanciranje najemnin organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, sofinanciranje revije Rast), projektni in medijski razpis sta enoletna. Samostojne kulturne ustvarjalce finan\u010dno podpiramo na podlagi javnega razpisa za projekte na podro\u010dju kulture. Vsako leto se na ta razpis javi okrog 10 samostojnih kulturnih ustvarjalcev (najve\u010d s podro\u010dja likovne umetnosti, kak\u0161en s podro\u010dja literature in glasbe). Za projekte samostojnih kulturnih ustvarjalcev namenimo od 15.000 do 20.000 EUR, odvisno od \u0161tevila prijav.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161en pomen ima za va\u0161o ob\u010dino kultura in katere prioritete imate v prihajajo\u010dem obdobju na tem podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n<p>Kultura, kulturna dedi\u0161\u010dina in umetni\u0161ka ustvarjalnost so pomemben del novome\u0161ke identitete. Novo mesto oziroma Mestna ob\u010dina Novo mesto ima bogato prazgodovinsko izro\u010dilo hal\u0161tata s situlsko umetnostjo, tehni\u010dno dedi\u0161\u010dino industrijsko najrazvitej\u0161ega obmo\u010dja Slovenije (zbirka IMV vozil, priklopnikov, polpriklopnikov, prikolic, Revozovih oz. Renaultovih vozil, po\u010ditni\u0161kih prikolic Adrie Mobil &#8211; vozila, ki so od 50. leta prej\u0161njega stoletja dalje nastajala v Novem mestu), ustvarjalnost sodobnih slikarjev in grafikov, pisateljev, glasbenikov, plesalcev (svetovnih in evropskih prvakov v sodobnih tekmovalnih plesih), avantgardna uprizoritvena umetnost, izjemni filmski re\u017eiserji. Novome\u0161ka ob\u010dina v sebi nosi tradicijo bogatega arheolo\u0161kega in umetni\u0161ko zgodovinskega izro\u010dila, ki se prepleta s sodobnimi tokovi festivalskih dogajanj in sodobno umetnostjo razli\u010dnih zvrsti.<\/p>\n<p>Leto\u0161nje leto je bilo razgla\u0161eno za Jantarno leto. Spoznavali smo bogato preteklost hal\u0161tata, ki jo arheologi odkrivajo na Kapiteljski njivi z izkopavanji \u017ee ve\u010d kot 30 let. V grobovih na\u0161ih prednikov so odkrili izjemne predmete, med drugim izjemen stekleni in jantarni nakit, kar pri\u010da o bogati civilizaciji, ki je na teh obmo\u010djih \u017eivela in svoj vrhunec do\u017eivela med 7. in 4. st. p. n. \u0161t.<\/p>\n<p>Leto 2018 bomo obarvali \u0161portno s sloganom Zdrav duh v Novem mestu, kar povezujemo z izjemnimi \u0161portniki, ki so se rodili in\/ali \u017eiveli v Novem mestu (Leon \u0160tukelj, Pino Mlakar) in \u0161portnimi dose\u017eki novome\u0161kih klubov in dru\u0161tev. Ker pa je tudi evropsko leto kulturne dedi\u0161\u010dine in kulturnega turizma, bomo povezovali in prepletali kulturno izro\u010dilo in umetnost s \u0161portom (izro\u010dilo Sokolov, 120-letnica rojstva Leona \u0160tuklja).<\/p>\n<p><strong>Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?<\/strong><\/p>\n<p>Nevladni sektor je nujno potreben za razvoj dru\u017ebe, za senzibilizacijo prebivalstva, za ustvarjanje prilo\u017enosti kulturno-umetni\u0161kega izra\u017eanja na ljubiteljski ravni. Na eni strani je potrebno zagotavljati profesionalizem in strokovnost na podro\u010dju kulture v okviru javnega sektorja, ki daje okvirje, zahteve, merila in izvedbe na visoki profesionalni ravni. Na drugi strani pa mora nevladni sektor, znotraj katerega delujejo prav tako visoko usposobljeni strokovnjaki in profesionalci, ohranjati in spodbujati amatersko, volontersko, prostovoljno participacijo udele\u017eencev\/dele\u017enikov, kar ima tudi psiholo\u0161ki u\u010dinek na ljudi. V ljubiteljskih dru\u0161tvih, ki niso tako strogo formalizirana, nastajajo dogodki, ki jih publika zelo dobro sprejema. Hkrati pa \u010dlani teh ljubiteljskih dru\u0161tev kakovostno in ustvarjalno izkori\u0161\u010dajo svoj prosti \u010das. Tak\u0161na dru\u0161tva so nepogre\u0161ljiva v manj\u0161ih sredinah in krajevnih skupnostih na\u0161e ob\u010dine, saj vna\u0161ajo pestrost v lokalno dogajanje ter spodbujajo dru\u017eenje med ljudmi.<br \/>\nV MO Novo mesto z razpisi spodbujamo mre\u017eenje nevladnih organizacij in sodelovanje javnih zavodov z nevladnimi organizacijami. Prav tako MO Novo mesto aktivno sodeluje z nevladniki in jih redno vklju\u010duje v protokolarne dogodke ob\u010dine. V zadnjih letih se je pove\u010dalo \u0161tevilo projektov, ki nastajajo v sodelovanju med nevladnim sektorjem, javnimi zavodi in MO Novo mesto. Izku\u0161nje so zelo spodbudne in pozitivne, ker so dogodki bolj celoviti, saj zdru\u017eujejo razli\u010dna znanja, organizacijsko in tehni\u010dno jih je la\u017eje izpeljati, predvsem pa so tudi finan\u010dni izidi ugodnej\u0161i za vse dele\u017enike.<\/p>\n<p><strong>Na kak\u0161en na\u010din ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz va\u0161e ob\u010dine?<\/strong><\/p>\n<p>Pri nastajanju vseh dokumentov MO Novo mesto, kot tudi kulturnem programu, se vklju\u010duje predstavnike javnih zavodov, nevladne organizacije in drugo strokovno javnost v nastajanje programskih izhodi\u0161\u010d za obdobje do leta 2030.<\/p>\n<p><strong>Kako ocenjujete sodelovanje med ob\u010dino in dr\u017eavo na podro\u010dju kulture?<\/strong><\/p>\n<p>Sodelovanje z dr\u017eavo na podro\u010dju kulture je korektno.<\/p>\n<p><strong>Kako komentirate osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2018 &#8211; 2025? S \u010dim od zapisanega sogla\u0161ate in kje vidite najve\u010dje pomanjkljivosti dokumenta?<\/strong><\/p>\n<p>NPK 2018 &#8211; 2025 je dokument, ki je zapisan na na\u010delni ravni brez konkretnih opredelitev. Predlog Nacionalnega kulturnega programa kot je zapisan, bi nujno potreboval akcijski na\u010drt z opredeljenimi prioritetnimi programi in investicijami, ki jih bo dr\u017eava podpirala. Iz predloga NPK ni razvidno, kaj so prioritete in usmeritve dr\u017eave na razli\u010dnih podro\u010djih kulturne dedi\u0161\u010dine in umetnosti, kako se bodo programske usmeritve izvajale v praksi in zakonodajno urejale, predvsem tudi na podro\u010dju statusa samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Obstajajo velike statusne razlike med osebami s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca za posamezne poklice, ki \u017eivijo na marginah (npr. razlike pri poklicih igralec, likovni ustvarjalec, pesnik, oblikovalec\u2026). Te iste razlike se pojavljajo tudi v posameznih kulturno-umetni\u0161kih panogah (npr. dramski igralec lahko igra v gledali\u0161\u010du, filmu, snema reklame; likovni ustvarjalec za razstavo, ki jo pripravi ne prejme avtorskega honorarja in mora biti zadovoljen, da sploh lahko razstavlja in da mu galerija izda katalog o razstavi; podobno je s pisatelji in pesniki). Teh zadev ne re\u0161uje NPK, bi pa morala biti usmeritev za normativne in zakonodajne re\u0161itve.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>LokalPatriot<\/strong><br \/>\n<strong>Odgovarja Borut Pelko, direktor<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako ocenjujete stanje na podro\u010dju kulture v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n<p>Seveda bi vedno lahko bilo bolje, a stanje na podro\u010dju kulture v na\u0161i ob\u010dini ocenjujem kot dobro. Paleta javnih slu\u017eb in neodvisnih producentov je pestra, pokrite so ve\u010d ali manj vse umetni\u0161ke zvrsti in prakse, obiskovalci pa lahko najdejo nekaj za svoj okus, ne glede na to, kak\u0161en ta je. Morda je zadnja leta najve\u010d sprememb ravno pri slednjem, saj so vse bolj obiskane komercialne kulturne prireditve, tiste z izobra\u017eevalno ali morda alternativno noto, pa malo manj. Ali gre zasluga za to producentom, vsebinam, marketingu ali demografski sliki prebivalstva, pa si ne upam z gotovostjo trditi.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161no podporo ob\u010dine si \u017eelite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?<\/strong><\/p>\n<p>Podpora \u017ee sedaj ni slaba, saj smo producenti, odvisno od potreb in zmo\u017enosti, dele\u017eni sistemske podpore, ki je bodisi infrastrukturna (uporaba ob\u010dinskih prostorov), bodisi finan\u010dna (ve\u010dletni razpisi za sofinanciranje), bodisi administrativna. Seveda bi si predvsem v nevladnem sektorju \u017eeleli, da bi bile stvari \u0161e bolj urejene, a se zavedamo, da je to tek na dolge proge. Konkretno bi si denimo \u017eeleli, da bi bili razpisi za naslednje leto vedno objavljeni prej v teko\u010dem letu, da bi bilo mo\u017eno financiranje po dvanajstinah, da bi bili prostori v javni lasti \u0161e bolj odprti in \u0161e bolj na voljo za uporabo (precej odvisno od volje vodstev javnih zavodov). Trenutno pogre\u0161amo tudi aktualno strategijo na podro\u010dju kulture, saj je stari \u017ee potekel rok trajanja. Seveda bi se v delu za kulturo lahko pove\u010dal tudi prora\u010dun.<\/p>\n<p><strong>Kako ocenjujete sodelovanje profesionalnih NVO z javnimi zavodi in ljubiteljskimi dru\u0161tvi v va\u0161i ob\u010dini?<\/strong><\/p>\n<p>Omenjeno sodelovanje je po na\u0161em mnenju zgledno, je pa seveda odvisno bodisi od programske kompatibilnosti bodisi od volje vodstev omenjenih organizacij. Sami nimamo slabih izku\u0161enj ne z javnimi zavodi, ne z dru\u0161tvi in nevladnimi organizacijami. Na\u0161a vrata so vedno odprta za vse, ki bi \u017eeleli sodelovati z nami, sami pa pri ve\u010dini tudi vedno naletimo na enak odziv. Kljub vsemu osebno menim, da so ravno na podro\u010dju povezovanja in sodelovanja v na\u0161i lokalni skupnosti \u0161e neizkori\u0161\u010dene mo\u017enosti, a verjamem, da jih bomo v prihodnje znali izkoristiti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Glasilo Kulturosfera oktobra nadgrajujemo z novo rubriko, ki se bo osredoto\u010dala na lokalne kulturne politike. Rubrika je sestavljena iz dveh pogovorov in sicer najprej na vpra\u0161anja o lokalni kulturni politiki odgovarja ob\u010dina, v drugem delu pa o stanju na nevladni sceni v ob\u010dini odgovarja izbrana nevladna organizacija. V prvi ediciji rubrike smo se osredoto\u010dili na &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/10\/03\/lokalne-kulturne-politike-novo-mesto\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Lokalne kulturne politike: Novo mesto<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1595","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-lokalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1595","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1595"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1595\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1597,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1595\/revisions\/1597"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1595"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1595"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1595"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}