{"id":1581,"date":"2017-10-03T13:27:27","date_gmt":"2017-10-03T13:27:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1581"},"modified":"2017-10-03T13:27:27","modified_gmt":"2017-10-03T13:27:27","slug":"kulturna-premisljevanja-andrej-srakar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/10\/03\/kulturna-premisljevanja-andrej-srakar\/","title":{"rendered":"Kulturna premi\u0161ljevanja: Andrej Srakar"},"content":{"rendered":"

V oktobrski Kulturosferi uvajamo novo kolumnisti\u010dno rubriko Kulturna premi\u0161ljevanja, v kateri bodo razli\u010dni pisci podali svoja mnenja o aktualnih vpra\u0161anjih kulturne politike.<\/strong><\/p>\n

Tokrat smo za mnenje glede nastajajo\u010dega Nacionalnega programa za kulturo 2018 \u2013 2025 prosili doc. dr. Andreja Srakarja, nekdanjega predsednika Asociacije.<\/p>\n

<\/p>\n

Ali potrebujemo Nacionalni program za kulturo?<\/strong><\/p>\n

V tem kratkem besedilu sem bil napro\u0161en, da izrazim svoje stali\u0161\u010de do predlaganega osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025. Stali\u0161\u010de izra\u017eam kot nekdo, ki sicer profesionalno ne deluje ve\u010d na podro\u010dju kulture, pa\u010d pa ga spremlja, \u010de ne zaradi drugega, zaradi intenzivne raziskovalne dejavnosti, ki jo vodim na tem podro\u010dju.<\/p>\n

O dokumentu se je pravzaprav te\u017eko izre\u010di, ker je pre\u017eet z mnogimi protislovji. Najprej, mislim, da je nastal (tudi) na osnovi razprav, ki smo jih v preteklem letu na pobudo ministrstva vodili glede “novega kulturnega modela”.<\/p>\n

Sam sem \u017ee v teh razpravah jasno izpostavil o\u010ditno dejstvo, ki ga sedaj, kot razberem, ponavljajo mnogi: da gre za temeljni strate\u0161ki dokument dr\u017eave na podro\u010dju kulture, ki mora biti zato pripravljen v strate\u0161kem smislu natan\u010dno, to\u010dno, konsistentno in kakovostno.<\/p><\/blockquote>\n

Zato sem \u017ee takrat svetoval tesno sodelovanje s katerim izmed strokovnjakov za pisanje podobnih besedil v smislu strate\u0161kega managementa \u2013 \u017eal kot ka\u017ee nisem bil upo\u0161tevan, o \u010demer pri\u010da obse\u017ena razprava drugih komentatorjev v slovenskem prostoru v tem trenutku, ki je ne bom ponavljal. Dejansko je v strate\u0161kem smislu dokument slab.<\/p>\n

Zelo me skrbi tudi njegov “rok trajanja”. Da bo podoben dokument v veljavi do leta 2025 je milo re\u010deno zastra\u0161ujo\u010de \u2013 pri tem je edina okoli\u0161\u010dina, ki je lahko v tola\u017ebo to, da ga kot vse doslej ponovno ne bo nih\u010de zares upo\u0161teval. Tu je potrebno dodati nekaj besed. V strate\u0161kem managementu je kar vplivna doktrina, ki pravi, da organizacija strategije dejansko ne potrebuje, da so dovolj “takti\u010dne”, dnevne odlo\u010ditve. V Sloveniji bi se ob vsej poplavi razli\u010dnih “strate\u0161kih” dokumentov (ki jih nih\u010de ne bere, le redkokdaj pa tudi upo\u0161teva) na vseh podro\u010djih, resni\u010dno vpra\u0161ali, \u010demu so namenjeni. Seveda jih raziskovalci, kot sem tudi sam, po navadi pridno pomagamo pisati, vendar bi sam resni\u010dno veliko raje kot strategije, pa tudi zakone, videl ukrepe, dejansko “meso”; torej da bi bilo tisto, kar je dejansko potrebno postoriti, narejeno u\u010dinkovito, hitro in v dobrobit tistih, ki jih zadeva.<\/p>\n

Resni\u010dno mislim, da bi tudi v Sloveniji zelo koristil precej pragmati\u010den pogled na kulturno politiko, usmerjen v jasno in koncizno prepoznavanje problemov, ki se tu nahajajo (z veliko vizije seveda) in njihovo u\u010dinkovito in hitro re\u0161evanje. Sli\u0161alo se bo zelo grobo, vendar se dobro spomnim replike znanke iz kulturnih krogov pred leti, ko smo pripravljali publikacijo o slovenski kulturni politiki, ki je vpra\u0161ala zelo jasno in neposredno: \u010demu vendar potrebujemo razmi\u0161ljanja o kulturni politiki \u2013 naj se sprejmejo ustrezni ukrepi, in tu se kulturna politika tudi neha. \u010ceprav brutalno neposredno stali\u0161\u010de, moram re\u010di, da mi je mo\u010dno blizu \u2013 seveda potrebuje kulturna politika tudi razmi\u0161ljanja, vendar naj ta ostanejo v domeni intelektualne in raziskovalne sfere, dnevna politika pa naj predvsem razmi\u0161lja o konkretnem in deluje za dobrobit tistih, zaradi katerih je ustanovljena.<\/p>\n

V tej lu\u010di mi je popolnoma vseeno, ali bo strate\u0161ki dokument veljal 4 ali 8 let, ali bo sprejetih 10 ali 30 zakonov in aktov, edino merilo bi tu moralo biti, ali je ustvarjalcem bolje, ali gre organizacijam bolje, ali kultura deluje bolje.<\/p><\/blockquote>\n

\u017dal dvomim, da je razprava, kot se vodi in se bo vodila okrog novega NPK, sploh namenjena \u010demu resnej\u0161emu, razen obi\u010dajnemu obredju podro\u010dja kulture pri nas \u2013 moram re\u010di, da zelo dvomim, da bo iz nje nastalo karkoli “u\u017eitnega”.<\/p>\n

Ko sem bral NPK, moram re\u010di, da mi je posebno pozornost zbudilo poglavje Vizija 2025. Gre za o\u010ditno neustrezanje temu, kar naj bi vizija bila v smislu strate\u0161kega managementa: jasen, kratek, navdihujo\u010d in uresni\u010dljiv sklop pogledov, kje vidimo neko organizacijo v prihodnosti. Morala bi biti sklop pogledov, s katerimi se zaposleni v organizaciji lahko tudi jasno in mo\u010dno identificirajo in povedo, “to je moja vizija, to je moja organizacija.”<\/p>\n

Jasno je, da je zapisano v dokumentu pravo nasprotje tega, zato tu resni\u010dno svetujem, da se pogleda kak\u0161no izdelano vizijo organizacije v zasebnem sektorju (\u010deprav gre pri dr\u017eavi seveda \u0161e za kaj drugega). Milo re\u010deno, gre za bajnozvo\u010dno (in zelo dolgo in razpredeno) pravljico, ki ji ne bi verjeli niti otroci. Z o\u010ditnimi protislovji, ki gredo celo v nasprotju s tem, kar po definiciji kultura je: polje konflikta in polje razlik, o \u010demer pri\u010da obse\u017ena literatura denimo na podro\u010dju kulturnih \u0161tudij. V dokumentu pa, denimo, pi\u0161e: “Dose\u017eeno bo soglasje o pomenu in vlogi kulture kot refleksije skupnosti, odnosov znotraj nje, odnosa skupnosti do lastne preteklosti in prihodnosti in v skladu s tem njenega odnosa do (lastne) sedanjosti, in kot polja oblikovanja ter predstavljanja identitete skupnosti oz. o dru\u017ebotvornosti kulture.” Resni\u010dno \u2013 tega raje sploh ne bi komentiral, zelo iskreno pa povem, da sem se prebranemu nasmejal.<\/p>\n

Ko govorimo o podro\u010djih, ki jih dokument naslavlja, in naboru ukrepov, torej vsaj zame bistvu dokumenta, lahko re\u010dem, da ostane priokus nekoliko pav\u0161alne nametanosti tem, ki predvsem lepo zvenijo.<\/p>\n

Pogre\u0161am veliko jasnej\u0161o in specifi\u010dno usmeritev, ki pa bi jo seveda morala podpreti predhodna celovita strate\u0161ka analiza, ki sem jo omenjal \u017ee prej.<\/p><\/blockquote>\n

Da bi torej lahko jasno videli nekoliko bolj specifi\u010dne probleme (denimo zaposlovanje mladih v kulturi, polo\u017eaj intermedijske umetnosti in odsotnost institucij na tem podro\u010dju, ciljane teme na podro\u010dju kulturne dedi\u0161\u010dine, razvoj podro\u010dja kulturnih industrij, dizajna, itn.) Veliko preve\u010d je govorjenja o pojmu javnega interesa za kulturo, o \u010demer menim, da se nasploh preve\u010d pogovarjamo v zadnjih letih in se pri tem ne premaknemo kam dale\u010d. Seveda je ta pojem potrebno jasno opredeliti in se o njem tudi pogovarjati \u2013 a \u010de pri tem umanjka izvedbena raven, je to \u017eal prepogosto le prazno besedi\u010denje, bolj samo sebi namen.<\/p>\n

Da zavoljo prostorske omejitve sklenem: mislim, da je ugotovitev, ki se vsaj meni slika, lahko samo ena. Podro\u010dje kulture sicer sam vsaj v smislu kulturne politike vidim kot “sektor”, kot eno izmed podro\u010dij v dr\u017eavi \u2013 s svojimi posebnostmi, vendar zagotovo na nikakr\u0161nem piedestalu v primerjavi z drugimi.<\/p>\n

Vendar je tudi to eno od podro\u010dij javnih politik in si kon\u010dno zaslu\u017ei resno obravnavo, resne dokumente, resne in strate\u0161ko premi\u0161ljene, izdelane in ciljane ukrepe, in nenazadnje tudi resne ekipe, ki bodo to podro\u010dje znale usmerjati in voditi.<\/p><\/blockquote>\n

Upam, da se bodo po dolgih letih spanja, ki so ga prebudili le kak\u0161ni prora\u010dunski rezi in borba za svoj del “kola\u010da”, ali pa kak desni\u010darski minister, naposled prebudili tudi “kulturniki” in kon\u010dno zahtevali od dr\u017eave, da se tudi temu podro\u010dju nameni resnej\u0161a pozornost, tak\u0161na, kot si jo zaslu\u017ei. \u017dal dokument, ki je v obravnavi, zagotovo ni del te zgodbe, lahko pa privede vsaj do ustreznega revolta in zahtev, ki bodo podro\u010dju kulturne politike v Sloveniji naposled vdihnile nek smisel in pomen, da ne bo ve\u010d tako reko\u010d v posmeh celotne dr\u017eave.<\/p>\n

doc. dr. Andrej Srakar, In\u0161titut za ekonomska raziskovanja (IER), Ljubljana in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani<\/strong><\/p>\n

* Stali\u0161\u010de avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010de uredni\u0161tva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Dru\u0161tvo Asociacija.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V oktobrski Kulturosferi uvajamo novo kolumnisti\u010dno rubriko Kulturna premi\u0161ljevanja, v kateri bodo razli\u010dni pisci podali svoja mnenja o aktualnih vpra\u0161anjih kulturne politike. Tokrat smo za mnenje glede nastajajo\u010dega Nacionalnega programa za kulturo 2018 \u2013 2025 prosili doc. dr. Andreja Srakarja, nekdanjega predsednika Asociacije.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1581","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1581"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1581\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1582,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1581\/revisions\/1582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}