{"id":1549,"date":"2017-09-21T11:53:20","date_gmt":"2017-09-21T11:53:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1549"},"modified":"2017-09-25T12:51:23","modified_gmt":"2017-09-25T12:51:23","slug":"porocilo-z-razprave-o-kulturnem-turizmu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/09\/21\/porocilo-z-razprave-o-kulturnem-turizmu\/","title":{"rendered":"Poro\u010dilo z razprave o kulturnem turizmu"},"content":{"rendered":"
\"Mladi<\/a>
Foto: Nada Zgank@Zavod Bunker<\/figcaption><\/figure>\n

Asociacija je v \u010detrtek, 24. avgusta<\/strong>\u00a0v Stari mestni elektrarni skupaj z Zavodom Bunker soorganizirala razpravo\u00a0o kulturnem turizmu in festivalih.
\n<\/strong><\/p>\n

Govorili smo o tem, kako vzpostaviti vez med turizmom in festivali, ki bo v prid trajnostnemu razvoju obeh panog, predvsem pa obiskovalcem umetni\u0161kih prireditev. Predstavniki nevladnih organizacij\u00a0so pozdravili pobude vklju\u010devanja kulturnih vsebin v strategijo turizma, a so z dosedanjimi verzijami dr\u017eavne strategije za razvoj\u00a0kulturnega turizma nezadovoljni.<\/p>\n

<\/p>\n

Alma R. Selimovi\u0107 z zavoda Bunker je v uvodu izpostavila, da akterji iz NVO kulturnega polja z na\u010drtovanjem nismo bili seznanjeni, da je dokument bil pripravljen brez sodelovanja dele\u017enikov\u00a0in da nevladniki na podro\u010dju kulture k obstoje\u010di strategiji kulturnega turizma pristopamo z zavedanjem, da obstaja mo\u017enost posodobitve operativnega na\u010drta v skladu z odzivi dele\u017enikov, med njimi tudi nevladnikov.<\/p>\n

Nevenka Kopriv\u0161ek, direktorica zavoda Bunker je predstavila skrbi, da bodo najve\u010dje in najbolj turizmu izpostavljene ob\u010dine za\u010dele opa\u017eati tudi negativne posledice masovnega turizma in predlagala razvoj v smeri nano-turisti\u010dnih praks, opozorila je tudi na nevarnost, da bi bila umetnost s strani turisti\u010dne panoge instrumentalizirana. V osnutku NPK je zaznala stare koncepte (bilateralne izmenjave, ambasadorji kulture \u2026), bolj smiselno se ji zdi razpr\u0161iti tuje vsebine, ki pridejo samo v Ljubljano, po celotni Sloveniji, za kar je potrebna infrastruktura.<\/p>\n

An\u017ee Zorman s portala culture.si je izpostavil dejstvo, da podatke za analiziranje festivalov za razne analize in \u0161tudije pridobivamo iz Culture.si, ki ima drug namen (ohranjanje informacij o kulturi v Sloveniji na spletu). Problem za resnej\u0161o analizo stanja je, da s festivali poimenujemo zelo razli\u010dne dogodke in vsebine in je festivalska pokrajina zelo heterogena. Opa\u017eamo jasen trend,\u00a0 da se festivali zgo\u0161\u010dujejo v poletnem \u010dasu. Obstajajo razli\u010dni tip festivalov, nekatere oblike in vsebine festivalov niso nujno upravi\u010deni prejemniki sredstev za kulturni turizem.<\/p>\n

Ve\u010d govorcev je zaznalo problem v dejstvu, da so sredstva za kulturni turizem namenjena ve\u010dinoma festivalom in organizacijam, ki so eksplicitno turisti\u010dno naravnane. Vsi prisotni so se strinjali, da bi morala pravila za dodeljevanje sredstev biti fleksibilnej\u0161a (npr. omejitve, da so prireditve lahko samo na javnih povr\u0161inah, ne smejo potekati v zimskem \u010dasu \u2026) in ne temeljiti na ekonomskih kazalcih vi\u0161anja \u0161tevila no\u010ditev.<\/p>\n

Tanja Hladnik\u00a0 iz Kina Otok se je navezala na poletno koncentracijo festivalov in pojasnila, da so terminski premik Kina Otok iz junija v september izvedli izklju\u010dno zaradi zamud financerjev, na Kinu Otok v Izoli ne morejo nagovarjati tujcev, ker za tuje goste trenutno ni dovolj nastanitvenih kapacitet.<\/p>\n

Janez Leban, direktor festivala Sajeta je povedal, da se je v Tolminu kulturni turizem preprosto zgodil, lokalna oblast je rast in \u0161iritev festivalov v prvih letih ignorirala. Na za\u010detku je bilo do festivalov lokalna skupnost nerazumevajo\u010da, s \u010dasom je prepoznala predvsem ekonomske u\u010dinke in zdaj festivalske dejavnosti podpira. Ob\u010dinstvo na teh festivalih so ve\u010dinoma turisti, lokalnih gostov je 10-15 %.<\/p>\n

Tja\u0161a Pureber iz Dru\u0161tva Asociacija je izpostavila veliko kontradikcij pri podpori odlo\u010devalcev nevladnim organizacijam. Na eni strani \u017eeli dr\u017eava razvijati ni\u0161ni kulturni turizem, na drugi polo\u017eaj NVO producentov, ki ponujajo te vsebine, ni primerno razvit. Namesto slepega iskanja novih festivalov, ki bi ustrezali komercialnim turistom, bi bilo bolj smiselno podpreti \u017ee obstoje\u010de producente, ki skozi vse leto pripravljajo razli\u010dne produkcije, razvijajo ob\u010dinstvo in pri katerih festivali predstavljajo logi\u010dno nadgradnjo njihovega programa. Na tak na\u010din se lahko izognemo padcu kvalitete na ra\u010dun masovnosti ali turisti\u010dnih kriterijev. Strate\u0161ki dokumenti ne smejo iti v smeri festivalizacije ampak v smeri odpravljanja obstoje\u010dih te\u017eav festivalov, da bo turizem smiselna nadgradnja in ne vsiljen servis za masovni turizem.<\/p>\n

Deborah Pearson je predstavila specifi\u010dne aspekte delovanja v prostoru, zaznamovanem z visoko stopnjo mno\u017ei\u010dnega turizma in napore, da v tem okolju ustvarijo festival, ki predstavlja eksperimentalne in mejne performativne prakse, ki niso zanimive za mno\u017ei\u010dni turizem.<\/p>\n

\u010clani ob\u010dinstva so se strinjali z idejami govorcev, izpostavili so tudi nekaj problemov, kot npr. neodzivnost odlo\u010devalcev glede komentarjev, mnenj in pripomb, ki prihajajo iz civilne dru\u017ebe. Na primeru festivala Flota so izpostavili dejstvo, da vseh turistov umetni\u0161ke vsebine ne zanimajo. Pogovarjali smo se o problemu razli\u010dnega razumevanja koncepta \u00bbkulturni turizem\u00ab, saj ga nekateri razumejo izklju\u010dno kot turizem kulturne dedi\u0161\u010dine, med nevladnimi producenti pa ga nekateri reducirajo na umetni\u0161ki turizem, \u010deprav \u00bbkulturni turizem vklju\u010duje oba omenjena kulturna podro\u010dja in tudi vsa vmes\u00ab. Udele\u017eenec iz ob\u010dinstva Thomas Aragay, ki v Kataloniji organizira festivale v ruralnem okolju, je povedal, da so festivali te\u017eko skladni z idejami trajnostnega kulturnega turizma, ker turistifikacija festivalov te\u017ei k temu, da so organizirani poleti, v lahko dostopnih soseskah, masovno in v \u00bbturisti\u010dnem jeziku\u00ab.<\/p>\n

Udele\u017eenci razprave so sprejeli tudi slede\u010de sklepe:<\/strong><\/p>\n