{"id":1403,"date":"2017-08-31T10:24:42","date_gmt":"2017-08-31T10:24:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1403"},"modified":"2017-09-04T12:07:16","modified_gmt":"2017-09-04T12:07:16","slug":"iz-prve-vrste-rok-vevar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/08\/31\/iz-prve-vrste-rok-vevar\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Rok Vevar, samozaposlen v kulturi"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: Nada \u017dgank@Bunker<\/figcaption><\/figure>\n

Rok Vevar je eden najbolj prepoznavnih publicistov s podro\u010dja scenskih umetnosti pri nas. V preteklosti se je ukvarjal tako z re\u017eijo kot dramaturgijo, pi\u0161e teoretske razprave in kritike, poleg tega pa je tudi avtor samostojnih publikacij. Je tudi idejni snovalec ter operativni upravljalec Za\u010dasnega slovenskega plesnega arhiva.<\/strong><\/p>\n

Je \u010dlan Asociacije in Dru\u0161tva za sodobni ples ter samozaposlen v kulturi, zato smo v pogovoru sku\u0161ali osvetliti tudi nekatere te\u017eave, ki se dotikajo te pravne oblike delovanja ustvarjalcev. Seveda je trenutno najbolj vro\u010da razprava okoli nacionalnega programa za kulturo, tudi v kontekstu razvoj sodobnega plesa.
\n
\nV procesu sprejemanja je nov Nacionalni program za kulturo (NPK). Ministrstvo za kulturo (MK) \u017ee nekaj \u010dasa napoveduje lo\u010devanje poklicev samozaposlenih v kulturi na avtorske in neavtorske. Obstaja skrb, da bo to vodilo v zmanj\u0161anje tistih (neavtorskih), ki jim ministrstvo ne bo pla\u010devalo prispevkov. Kako razumete to namero?<\/strong><\/p>\n

\u010ce bi pri\u0161lo do uresni\u010ditve tega na\u010drta, bodo dolo\u010deni modeli proizvodnje umetnosti in kulture blokirani. Po drugi strani pa se utegne zgoditi, da se bodo \u2013 prepu\u0161\u010deni trgu –\u00a0 tehni\u010dni in podporni poklici ter storitve, brez katerih dolo\u010dene umetni\u0161ke prakse ne morejo ustvarjati, podra\u017eili na ra\u010dun pla\u010dil, ki jih bodo za svoje delo prejemali umetniki. Te\u017eko je ugibati, kaj je za to namero. Morda nepoznavanje umetni\u0161kih praks, morda zahrbtno interno ra\u010dunovodstvo ministrstva, morda njihova ignoranca, morda predvolilni PR, morda izogibanje nalogi, da bi se MK temeljito pogovorilo z ministrstvom za finance? Ne vem.<\/p>\n

Tak\u0161ne poteze je neko\u010d v Veliki Britaniji vlekla Margaret Thatcher.<\/p><\/blockquote>\n

V NPK je MK zapisalo tudi namero, da ustanovi agencijo za umetnost, na katero bi se preneslo predvsem financiranje nevladnega sektorja. Kak\u0161ne so va\u0161e izku\u0161nje z agencijami na podro\u010dju kulture? Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o ustanavljanju tovrstne agencije?<\/strong><\/p>\n

To je strukturno gledano prekinitev dialoga s tistim delom umetni\u0161ke in kulturne proizvodnje, ki je vzniknila zaradi nefunkcionalnosti socialisti\u010dnih kulturnih institucij in se kasneje precej razmahnila. Njena getoizacija. Tega dela umetni\u0161ke in kulturne proizvodnje Republika Slovenija s svojimi politikami nikoli ni znala ustrezno integrirati, zato je to \u0161e vedno neka oblika singularnosti, hkrati pa odlo\u010dilni element javnosti pri nas. Z agencijami na\u010deloma ni ni\u010d narobe. Vpra\u0161anje je, kako se organizira delo in njegovo pla\u010devanje. Ampak agencije se po navadi ustanavljajo, kadar je javnega denarja dovolj, kadar so v prora\u010dunih prese\u017eki, saj so s temi re\u010dmi povezani dodatni administrativni stro\u0161ki. Te je MK pripravljeno pokrivati z ve\u010djim veseljem, kakor proizvodnjo umetnosti in kulture.<\/p>\n

Kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne te\u017eave na\u0161ega kulturnega modela oziroma katere so glavne slabosti sistema, ki pestijo samozaposlene v kulturi in nevladni sektor?<\/strong><\/p>\n

Po moje so najve\u010dje pomanjkljivosti na\u0161ega kulturnega modela, da ne more ali ne zna pri\u010deti delovati kot sistem, kjer bi se posamezni elementi med sabo hranili, podpirali in se pomagali vzdr\u017eevati. Na\u0161 kulturni model je slovenska pode\u017eelska hi\u0161a, ki ima toliko prizidkov, da je z nobene strani ni ve\u010d mogo\u010de videti kot smiselne celote. V njeni notranjosti pa je toliko majhnih ‘\u0161tibelcov’, da je v tem labirintu nemogo\u010de priti v drugi del hi\u0161e, ne da bi se na poti izgubili. Na ta na\u010din se proizvajajo imunitete (posamezniki, organizacije), ki med sabo tekmujejo in se \u017erejo, \u010demur sam pravim kulturni\u0161ki darvinizem.<\/p>\n

Te\u017eko je re\u010di, katere so glavne slabosti, a precej o\u010ditno je, da vsaka administracija s svojimi kratkimi mandati to podro\u010dje vzdr\u017euje v stalnih krizah in \u0161okih.<\/p><\/blockquote>\n

\u017de vrsto let delujete kot samozaposlen v kulturi. Kako se samozaposleni spopadate z razli\u010dnimi dav\u010dnimi, pravnimi in administrativnimi aspekti statusa? Bi potrebovali ve\u010d podpore pri tovrstnih vpra\u0161anjih in \u010de da, kak\u0161no?<\/strong><\/p>\n

Spopadamo se tako, da med sabo komuniciramo in sku\u0161amo ugotoviti, kako ravnati v primerih, ko si dolo\u010denih odlo\u010db niti pristojni na MK niso sposobni ustrezno razlo\u017eiti. Oddelek na MK, ki se ukvarja s tem podro\u010djem, bi moral delovati kot funkcionalna svetovalna slu\u017eba in imeti tudi ustrezne kompetence.<\/p>\n

Samozaposleni v kulturi imajo precej druga\u010dno obravnavo zdravstvenih te\u017eav kot zaposleni. Kateri elementi zdravstvenega sistema za samozaposlene v kulturi se vam zdijo najbolj problemati\u010dni?<\/strong><\/p>\n

Seveda postopki, povezani s pridobivanjem pravice do bolni\u0161ke.<\/p>\n

Minister za kulturo je pred \u010dasom napovedal ponovno ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti (CSPU). V Dru\u0161tvu za sodobni ples Slovenije ste nanj naslovili javno pismo z ve\u010d sto podporniki, da do tega res pride. Menite, da bo center dejansko ustanovljen? Zakaj je nujen in kak\u0161ne naj bi bile njegove funkcije?<\/strong><\/p>\n

Pismo je podpisalo v razmeroma kratki akciji okoli 370 podpisnikov. Dru\u0161tvo za sodobni ples Slovenije ne more vedeti, ali bo do ustanovitve CSPU-ja pri\u0161lo ali ne, vendar dela vse, da bi administraciji na MK pri tem pomagalo in da bi do ustanovitve pri\u0161lo.<\/p>\n

Eden od poglavitnih problemov je, da v administraciji MK ni \u010dloveka, ki bi poznal ustvarjalne in proizvodnje procese te prakse in si zato nih\u010de ni sposoben predo\u010diti, kako delo na tem podro\u010dju poteka. Kar je ve\u010dkrat tudi zelo priro\u010dno, da dolo\u010denih odlo\u010ditev ni treba sprejeti.<\/p><\/blockquote>\n

V okviru obstoje\u010de zakonodaje menimo, da je njegova oblika lahko le javni zavod, saj pri nas zgolj ta oblika podro\u010dju zagotavlja kontinuirano financiranje in menjavo vodstev, ki se ne zgodi zgolj v primeru upokojitev. Sodobni ples za svoje delo potrebuje prostor, zato je bil zgodovinsko ve\u010dkrat vezan na prostore, kjer so bile zaradi tega ali onega razloga cene nepremi\u010dnin majhne in ponudba prostorov velika (degradirane industrijske cone, mesta v razli\u010dnih zgodovinskih tranzicijah itn.) ali pa lokalno in dr\u017eavno financiranje ter kooperativnost razmeroma obse\u017eni. Pri nas je sodobni ples zelo ranljiva in marginalna umetni\u0161ka praksa, ki je imela zgodovinsko morda najve\u010d odmeva v obdobjih, ko so se rekonfigurirale javnosti, npr. v 80. in 90. letih, saj se po navadi v teh obdobjih spreminjajo tudi telesa javnosti. Prav s tem obdobjem je povezan razmah plesne produkcije, ki ga dr\u017eava ne zna ustrezno zagledati.<\/p>\n

CSPU je nujen, ker na tem podro\u010dju deluje, ustvarja in se s tem sku\u0161a pre\u017eivljati prav \u010dude\u017eno veliko \u0161tevilo kulturnih delavcev in ima razmeroma stabilno \u0161tevilo zainteresirane javnosti. Sodobni ples v Sloveniji je neka oblika \u010dasovne in vztrajnostne konstante, hkrati pa je do\u017eivel ve\u010d mednarodnih kot lokalnih uspehov. Da bi lahko umetniki resni\u010dno ustvarili, kar so si zastavili in za kar zahtevajo ustrezne pogoje in da si pri tem ne bi pridelali trajnih telesnih po\u0161kodb, potrebujemo CSPU. Ta bi bil sestavljen iz \u0161tevilnih elementov, ki tvorijo sistem te prakse: vsakodnevno izobra\u017eevanje in delo, umetni\u0161ka produkcija in postprodukcija, mednarodno sodelovanje, doma\u010da postprodukcijska mre\u017ea, raziskovanje, dokumentiranje in arhiviranje itn.<\/p>\n

Kako sicer ocenjujete podporo sodobnemu plesu v Sloveniji? Katere sistemske spremembe bi bile potrebne za razvoj podro\u010dja?<\/strong><\/p>\n

Podpora sodobnemu plesu je na dr\u017eavni ravno drasti\u010dno padla. Delavci na tem podro\u010dju, razen morda tistih, ki imajo zagotovljena ve\u010dletna programska sredstva, kjer se delovanje vzdr\u017euje z blago infuzijo, so pla\u010dani toliko, da si lahko zagotovijo minimalen dohodek. A to pomeni, da morajo opravljati velik obseg slabo pla\u010danih del. Na ta na\u010din se proizvajajo v glavnem razli\u010dne oblike po\u0161kodb.<\/p><\/blockquote>\n

Najprej bi bil potreben sistem, ki po mojem prepri\u010danju v tem trenutku ni vzpostavljen, saj se njegovi razli\u010dni elementi ali segmenti niso sposobni povezati v funkcionalen organizem. Kar je v resnici najbolj stabilno, je izobra\u017eevanje otrok in mladostnikov v okviru Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki uspe letno vzgojiti in zrekrutirati neverjetno \u0161tevilo mladih plesnih ustvarjalcev v okviru obstoje\u010dih izobra\u017eevalnih programov. Prav zaradi tega segmenta, ki vse od leta 1977 rase, so ob vzpostavitvi sistema kvalitativne spremembe mogo\u010de v razmeroma kratkem \u010dasu.<\/p>\n

\u017de vrsto let vodite samoorganizirani arhiv za sodobni ples. Kak\u0161ne pogoje bi si s strani MK \u017eeleli za profesionalno vodenje arhiva na neodvisni sceni?<\/strong><\/p>\n

V Za\u010dasnemu slovenskemu plesnemu arhivu bi si \u017eelel vzpostavitev finan\u010dnih, prostorskih, kadrovskih in tehni\u010dnih pogojev, ki jih je doslej nadome\u0161\u010dal entuziazem, privatne investicije in privatni prostor. Kaj naj re\u010dem. Spet en idealen primer prostovoljnega vzdr\u017eevanja neoliberalne ideologije.<\/p>\n

Kak\u0161ni so va\u0161i prihajajo\u010di projekti?<\/strong><\/p>\n

S svojimi kolegi zaklju\u010dujem CoFestival, pi\u0161em biografijo o koreografinji Kseniji Hribar, sodelujem pri strukturiranju in pisanju aplikacije, ki jo bodo partnerji balkanske plesne mre\u017ee Nomad Dance Academy v kratkem vlo\u017eili na naslove evropskih fundacij in se pripravljam na dramatur\u0161ko delo pri ve\u010dmese\u010dnem jesensko-zimskem festivalu doma\u010de neodvisne produkcije na podro\u010dju scenskih umetnosti in sodobnega plesa. Same tak\u0161ne re\u010di, ki osre\u010dujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Rok Vevar je eden najbolj prepoznavnih publicistov s podro\u010dja scenskih umetnosti pri nas. V preteklosti se je ukvarjal tako z re\u017eijo kot dramaturgijo, pi\u0161e teoretske razprave in kritike, poleg tega pa je tudi avtor samostojnih publikacij. Je tudi idejni snovalec ter operativni upravljalec Za\u010dasnega slovenskega plesnega arhiva. Je \u010dlan Asociacije in Dru\u0161tva za sodobni ples … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Rok Vevar, samozaposlen v kulturi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1403","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1403","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1403"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1403\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1418,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1403\/revisions\/1418"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1403"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1403"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}