{"id":1323,"date":"2017-07-31T07:29:04","date_gmt":"2017-07-31T07:29:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1323"},"modified":"2017-07-31T07:30:57","modified_gmt":"2017-07-31T07:30:57","slug":"iz-prve-vrste-zavod-exodos","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/07\/31\/iz-prve-vrste-zavod-exodos\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Zavod Exodos"},"content":{"rendered":"

Zavod Exodos se \u017ee vrsto let posve\u010da scenskim umetnostim, od odrskih performansov do plesa. Najbolj prepoznavni so po mednarodnem festivalu Exodos, sodelovali so pri festivalu Gibanica, gostili \u0161tevilne tuje ustvarjalce, predvsem pa so vidni in aktivni v tujini.<\/strong><\/p>\n

Zavod Exodos je dolgoletni \u010dlan Dru\u0161tva Asociacija, v tokratnem intervjuju pa smo se pogovarjali z direktorico in producentko Nata\u0161o Zavolov\u0161ek. Govorili smo o teko\u010dih spremembah dav\u010dne zakonodaje in spremembi sistema normirancev. Seveda pa se nismo mogli izogniti te\u017eko pri\u010dakovani celostni reformi kulturnega modela in prihajajo\u010demu nacionalnemu programu za kulturo.<\/p>\n


\nStatus samozaposlenih v kulturi \u017ee leta pestijo razli\u010dne te\u017eave. Kaj so po va\u0161em mnenju klju\u010dne spremembe, ki bi jih bilo ob prenovi kulturnega modela potrebno implementirati?<\/strong><\/p>\n

Rabimo urejene pla\u010dane bolni\u0161ke, ne le po 30 dnevu bolezni. Nadalje potrebujemo sistem poro\u0161tev za re\u0161evanja eksistencialnih problemov, saj zdaj ne moremo dobiti kredita, tudi \u010de ima\u0161 21.000 letnih prihodkov, ker pa\u010d nisi zaposlen. Potrebujemo v celoti materialno bolj podkrepljen in solidarno zasnovan sistem (nadomestila za obdobja brez delovnih anga\u017emajev, ker druga\u010de enostavno ne more\u0161 delati, saj se ukvarja\u0161 le z eksisten\u010dnimi problemi) in druga\u010de urejeno pokojninsko osnovo, ki bi morala biti izra\u010dunana na podlagi dejanskih prihodkov in ne, koliko nam pla\u010da dr\u017eava za osnovno pokojnino. Nenazadnje pla\u010dujemo davke na osnovi na\u0161ih prihodkov.<\/p>\n

To bo \u010dez nekaj let res te\u017eava, saj bo nastal nov rod reve\u017eev. Izra\u010duni ka\u017eejo pokojnine v vi\u0161ini 320 evrov!<\/p><\/blockquote>\n

Ministrstvo za kulturo je napovedalo uvedbo agencije za umetnost, ki naj bi prevzela financiranje NVO v kulturi. Kako gledate na napovedane spremembe? Kako sicer gledate na agencijsko urejanje podro\u010dji pri nas, v mislih imamo JAK in SFC? Kaj lahko iz teh izku\u0161enj pri\u010dakujemo glede napovedane agencije?<\/strong><\/p>\n

Predvsem me zanima argumentacija vlade. \u017de na\u0161e ministrstvo se je pove\u010dalo v obdobju 20 let za kar precej novih delovnih mest, pa \u0161e vedno nimamo dovolj dobrih strokovnih sogovornikov, ki bi vodili res dober, strokoven servis za nas in kulturo. Po navadi se v dialogu z njimi po\u010dutim kot ekspert. Novo drobljenje pa verjetno ne pomeni novih sredstev za \u017eivo produkcijo, ampak le novo razpr\u0161enost.<\/p>\n

Ministrstvo za finance je v javno razpravo poslalo predlog sprememb Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v katerem se spreminja tudi obdav\u010devanje normirancev. Klju\u010dna sprememba je, da bi se priznani normirani odhodki iz sedanjih 80% zni\u017eali na 60%, a bi obdav\u010dljivi del, sedaj 40%, bil spet dele\u017een mo\u017enosti osebnih olaj\u0161av. Kaj napovedane spremembe po va\u0161em mnenju pomenijo za samozaposlene v kulturi in kako bodo po va\u0161em mnenju te spremembe vplivale na ustvarjalce s podro\u010dja plesa in gledali\u0161\u010da?<\/strong><\/p>\n

Te\u017eko je re\u010di, kaj to pomeni za nas, ker verjetno niti predlagatelji ne vedo natan\u010dno. Po mojem mnenju davki niso najve\u010dji problem samozaposlenih. Najve\u010dji problem je neurejen status samozaposlenih in seveda na\u0161i redni prihodki.<\/p>\n

Z veseljem pla\u010dujem tudi davke, \u010de imam normalne prihodke in \u010de vem za kaj se ti davki namenjajo.<\/p><\/blockquote>\n

V procesu nastajanja je tudi Nacionalni program za kulturo (NPK). Katere so po va\u0161em mnenju klju\u010dne spremembe na podro\u010dju nevladnih organizacij, ki bi morale biti vklju\u010dene v novi NPK?<\/strong><\/p>\n

To, kar verjetno sicer nikoli ne bo. Prvi\u010d, da smo spoznani kot vitalnej\u0161i in najbolj prodorni del slovenske kulture. Drugi\u010d, da se razlike med javnimi institucijami in NVO zmanj\u0161ajo. Da, na primer, kon\u010dno dobimo za eno produkcijo enak finan\u010dni dele\u017e kot javne institucije, ne pa, da za ve\u010djo medprodukcijo dobimo 5.200 evrov, kar je pribli\u017eno tretjina honorarja, ki ga dobi re\u017eiser v javni instituciji. Mi pa naj bi pri\u010darali predstavo z 12 nastopajo\u010dimi in z vsemi ostalimi stro\u0161ki in honorarji.<\/p>\n

V preteklosti je bilo precej govora o t.i. sistemu matching funds, torej sofinanciranju dele\u017ea evropskih projektov s strani ministrstva za kulturo in ve\u010djih ob\u010din. Kako bi po va\u0161em mnenju bilo potrebo urediti ta sistem? Po kateri praksi iz tujine bi se lahko zgledovali?<\/strong><\/p>\n

Sofinanciranje je nujno. V nasprotnem primeru bi bilo po\u0161teno, da dr\u017eava preprosto odstopi od tega programa v EU.<\/p><\/blockquote>\n

Banalno je, da smo slovenski producenti eni izmed najuspe\u0161nej\u0161ih v Evropi glede na \u0161tevilo odobrenih projektov, na Ministrstvu za kulturo (MK) pa dobimo za \u0161tiriletni projekt 3.200 evrov! Enkrat v \u0161tirih letih. Skratka glede na to, da slovenska kultura kar precej sloni na evropskih fondih, bi MK moralo uvesti neke regulative in zagotoviti zadostno sofinanciranje. Za za\u010detek bi bilo dovolj \u017ee, da je projekt, ki dobi sredstva na Ustvarjalni Evropi, avtomati\u010dno potrjen tudi na projektnem razpisu. Kar sedaj ni nujno. Kot drugo, bi lahko dobili tretjino sredstev avtomati\u010dno s strani MK. In potrebno bi bilo pridobiti banko, da bi lahko prijavitelji dobili kredit za avansiranje. Na primer Investicijsko banko Slovenije. To so naredile Francija, \u0160panija in Romunija. Ob\u010dine sploh \u0161e niso pri\u010dele sofinancirati evropske projekte v kulturi, pa mi \u010drpamo sredstva iz tega naslova \u017ee leta.<\/p>\n

Mednarodno sodelovanje predstavlja pomembno ustvarjalno komponento Zavoda Exodos. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila tovrstna sodelovanja bolj pogosta, la\u017eja in splo\u0161no bolje podprta s strani odlo\u010devalcev?<\/strong><\/p>\n

Predvsem bi se bilo potrebno osvestiti, da je mednarodno sodelovanje pomembno za slovensko kulturo in dr\u017eavo, ne pa, da dobi\u0161 zavrnjen projekt, ker si preve\u010d mednaroden. Potrebno bi bilo uvideti, da nekatere organizacije delajo doma, druge pa doma in v tujini. Ne moremo biti vsi za vse. Na zadnjem sestanku z ministrom sem trikrat sli\u0161ala, da je Slovenija premajhna. Tako je, Slovenija je premajhna, da bi lahko na\u0161i odli\u010dni umetniki igrali in razstavljali samo doma. Sicer je bilo re\u010deno v drugem kontekstu, ampak na\u0161o majhnost jaz osebno vidim le v tem.<\/p>\n

Slovenija ima veliko uspe\u0161nih festivalov, hkrati pa so na tem podro\u010dju prisotni razli\u010dni problemi, kot je delovni prese\u017eek neke organizacije predvsem v obdobju festivalov in hkrati pomanjkanje finan\u010dne stabilnosti izven festivalskega \u010dasa. Kaj vse bi bilo potrebno storiti na podro\u010dju razumevanja in financiranja festivalov?<\/strong><\/p>\n

Res velik, pozitiven dogodek je bil, da so odprli \u0161tiri letni projektni razpis za festivale. To pa je bilo tudi vse, kar je bilo pozitivno na tem podro\u010dju v zadnjih 15 letih, odkar jaz delam festival Exodos, festival sodobnih odrskih umetnosti.<\/p><\/blockquote>\n

Druga\u010de pa se nam prora\u010dun zmanj\u0161uje z vsakim razpisom. Fino je, da imamo veliko razli\u010dnih festivalov, vendar pa ne morejo vsi festivali dobiti enaka sredstva, ker so na\u0161i programi druga\u010dni in tudi stro\u0161ki, da izvedemo festival, so druga\u010dni. \u017dal tu ne sme biti uravnilovke, kot je sedaj. Z 20.000 evri, kot jih dobivamo sedaj s strani MK, lahko pripeljemo (\u010de) enega renomiranega umetnika iz tujine, kar je delal festival Exodos od svojih za\u010detkov dalje. Imam ob\u010dutek, da komisije na MK in MOL nimajo dovolj znanja o tem, kak\u0161ni so prora\u010duni primerljivih evropskih festivalov in koliko stane odkup, realizacija in ostali stro\u0161ki izvedbe tujih predstav in festivalov.<\/p>\n

Kak\u0161ne na\u010drte imate v zavodu Exodos v tem letu?<\/strong><\/p>\n

Letos kon\u010dujemo dva evropska projekta, 1 space in Corners, gremo na veliko turnejo po Kitajski z na\u0161o mednarodno koprodukcijsko predstavo Zibka (Beijing-Xian-Hangzhu-Shanghai- Beijing), smo koproducenti nove prestave tandema Alien Express (\u017diga Kranj\u010dan in Ga\u0161per Kun\u0161ek), gremo na gostovanje na festival Spielart v Munchen z na\u0161o mednarodno produkcijo Let’s talk about sex, pripravljamo nov ve\u010dji mednarodni izobra\u017eevalno umetni\u0161ki projekt 1 space World in nov koncept festivala Exodos. Predvsem pa bomo posku\u0161ali\u00a0 pre\u017eiveti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zavod Exodos se \u017ee vrsto let posve\u010da scenskim umetnostim, od odrskih performansov do plesa. Najbolj prepoznavni so po mednarodnem festivalu Exodos, sodelovali so pri festivalu Gibanica, gostili \u0161tevilne tuje ustvarjalce, predvsem pa so vidni in aktivni v tujini. Zavod Exodos je dolgoletni \u010dlan Dru\u0161tva Asociacija, v tokratnem intervjuju pa smo se pogovarjali z direktorico in … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Zavod Exodos<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,16,15,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-1323","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-mednarodno","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1323","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1323"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1323\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1325,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1323\/revisions\/1325"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1323"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1323"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1323"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}