{"id":13080,"date":"2026-10-21T11:16:24","date_gmt":"2026-10-21T11:16:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=13080"},"modified":"2026-10-26T16:37:01","modified_gmt":"2026-10-26T16:37:01","slug":"soocenje-kulturnih-politik-zupanskih-kandidatov-v-ljubljani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/10\/21\/soocenje-kulturnih-politik-zupanskih-kandidatov-v-ljubljani\/","title":{"rendered":"Predvolilno soo\u010denje: kultura in umetnost v Ljubljani"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: Ma\u0161a Pirc<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V torek, 20. oktobra 2026, smo Dru\u0161tvo Asociacija in Kino \u0160i\u0161ka v Katedrali Kina \u0160i\u0161ka pripravili javno predvolilno soo\u010denje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026. \u017dupanske kandidate ter predstavnice in predstavnike kandidatur in list smo soo\u010dili z vpra\u0161anji o financiranju kulture, pogojih za poklicno delo, kulturni infrastrukturi in dostopnosti kulture po mestnih \u010detrtih. Pogovor je vodil Antun Kataleni\u0107, novinar O\u0161tra.<\/p>\n\n\n\n

Soo\u010denja so se na na\u0161e vabilo<\/a> udele\u017eili Ale\u0161 Primc<\/strong> (Glas za otroke in dru\u017eine), dr. Asta Vre\u010dko<\/strong> (Levica), Jani Sever<\/strong> (Ljubljana smo vsi), Gregor Novak<\/strong> (Prerod \u2013 Stranka Vladimirja Prebili\u010da), Apolonija Simon<\/strong> (Vesna \u2013 zelena stranka in civilna dru\u017eba), Jasmin Feratovi\u0107<\/strong> (Piratska stranka Slovenije), Barbara Hieng Samobor<\/strong> (Lista Zorana Jankovi\u0107a), Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d<\/strong> (Gibanje svoboda), Matja\u017e Tomlje<\/strong> (Resni.ca), Kajetan Bajt<\/strong> (Zeleni), Izidor Predan<\/strong> (Kr\u0161\u010danski socialisti) in \u017diva Vidmar<\/strong> (SD).<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Financiranje kulture in pla\u010dano delo<\/h6>\n\n\n\n

Razprava o financiranju je odprla razli\u010dne poglede na razmerje med javno podporo, trgom in pogoji za ustvarjanje. Kajetan Bajt je zagovarjal povezovanje financiranja z uspe\u0161nostjo ustvarjalcev, ki jo je presojal tudi skozi obisk in prodajo, ter posebno podporo za\u010detnikom. Matja\u017e Tomlje je poudarjal iskanje zasebnih mecenov. Gregor Novak je nasprotoval obravnavi kulture kot pridobitne dejavnosti in zagovarjal prora\u010dunsko podporo, ki ustvarjalcem omogo\u010da predvidljivej\u0161e \u017eivljenje in delo. Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d je zavrnil ena\u010denje kakovosti kulture z dobi\u010dkonosnostjo ter izpostavil ohranjanje realne vrednosti sredstev in njihovo pove\u010devanje tam, kjer so razvojne potrebe najve\u010dje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Ma\u0161a Pirc<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Barbara Hieng Samobor je zagovarjala kontinuiteto mestne kulturne politike. Navedla je, da so se sredstva MOL za nevladne organizacije od epidemije pove\u010dala za ve\u010d kot 26 odstotkov, in poudarila vlogo javnih zavodov pri zagotavljanju dela samozaposlenim. Apolonija Simon je zagovarjala stabilne javne zavode in hkratno krepitev podpore nevladni kulturi. Jasmin Feratovi\u0107 je predlagal racionalizacijo infrastrukturnih nalo\u017eb in ve\u010d sredstev za programe ter pla\u010dilo ustvarjalcev.<\/p>\n\n\n\n

Jani Sever je predstavil predlog dodatne podpore neodvisni produkciji v vi\u0161ini 800.000 evrov letno do leta 2029, z za\u010detkom financiranja prek razpisov leta 2028. Med ukrepi je navedel ve\u010dletne programe, 30 delovnih \u0161tipendij, ustreznej\u0161e honorarje, odkupe umetni\u0161kih del in mednarodne koprodukcije. Asta Vre\u010dko je poudarila, da morajo razpisi upo\u0161tevati tudi stro\u0161ke prostorov ter omogo\u010dati honorarje, primerljive s pla\u010dilom zaposlenih. Zavzela se je \u0161e za ve\u010d naro\u010dil in odkupov umetni\u0161kih del.<\/p>\n\n\n\n

Prostori za ustvarjanje in kulturna dedi\u0161\u010dina<\/h6>\n\n\n\n

Pomanjkanje dostopnih produkcijskih prostorov je bilo eno osrednjih vpra\u0161anj soo\u010denja. Asta Vre\u010dko je izpostavila potrebe sodobnega plesa, intermedijske umetnosti in ustvarjalcev brez ateljejev ter mo\u017enosti za preureditev opu\u0161\u010denih industrijskih prostorov. Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d je opozoril na pomanjkanje glasbenih vadnic in potrebo po obnovi manj\u0161ih kulturnih domov, namesto osredoto\u010danja zgolj na velike investicije.<\/p>\n\n\n\n

Jasmin Feratovi\u0107 je predlagal druga\u010den model upravljanja Cukrarne, po zgledu Stare mestne elektrarne, z odprtim in preglednim izborom zunanjega upravljavca ter ve\u010d prostora za neodvisno produkcijo. Barbara Hieng Samobor je predstavila na\u010drtovane prostore v Baragovem semeni\u0161\u010du, na Ambro\u017eevem trgu in v nekdanji tovarni TEOL, kjer naj bi po njenih navedbah uredili pribli\u017eno 2.000 kvadratnih metrov za sodobni ples.<\/p>\n\n\n\n

Apolonija Simon je opozorila na razmere v Kri\u017eankah, potrebo po druga\u010dni ureditvi strehe ter mo\u017enost, da bi avditorij bolj odprli mladim glasbenikom. Gregor Novak je napovedal osebno vklju\u010ditev v re\u0161evanje vpra\u0161anj Ple\u010dnikovega stadiona in Kri\u017eank ter tesnej\u0161e sodelovanje z dr\u017eavo. Izidor Predan je poudaril varovanje Ple\u010dnikovega stadiona, glavne \u017eelezni\u0161ke postaje in druge kulturne dedi\u0161\u010dine. Asta Vre\u010dko, Ale\u0161 Primc in \u017diva Vidmar so nasprotovali na\u010drtovani gara\u017eni hi\u0161i pod osrednjo tr\u017enico.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Ma\u0161a Pirc<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Jani Sever je predlagal preusmeritev nedokon\u010danega trgovskega dela Sto\u017eic v prostor \u0161portnega in kulturnega dogajanja. Predstavil je tudi zamisel mestnega filmskega sklada oziroma Agencije Ljubljane za film, ki bi lahko za\u010dela delovati leta 2029 in s predlaganim letnim obsegom pribli\u017eno 1,5 milijona evrov dopolnjevala financiranje filmske produkcije. <\/p>\n\n\n\n

Kultura v \u010detrtnih skupnostih<\/h6>\n\n\n\n

Potrebo po kulturnem \u017eivljenju zunaj mestnega sredi\u0161\u010da je izpostavila ve\u010dina sodelujo\u010dih. \u017diva Vidmar je na primeru Ro\u017enika opozorila, da pomanjkanje javnih prostorov omejuje sre\u010devanje prebivalcev in delovanje dru\u0161tev. Podobno je Kajetan Bajt poudaril potrebo po prostorih in ve\u010dji vlogi \u010detrtnih skupnosti pri odlo\u010danju. Ale\u0161 Primc se je zavzel za kulturne centre v vseh \u010detrtih in vsaj trikratno pove\u010danje sredstev za ljubiteljsko kulturo \u017ee s prvim rebalansom po volitvah, tudi za podporo mentorjem in vodjem skupin.<\/p>\n\n\n\n

Jani Sever je predlagal, da bi do leta 2030 z 1,5 milijona evrov investicijskih sredstev uredili najmanj 2.000 kvadratnih metrov dodatnih povr\u0161in za neodvisno kulturo na \u0161tirih do \u0161estih lokacijah. Za kulturne programe po \u010detrtih je predvidel \u0161e 300.000 evrov letno. Popis in izbor prostorov bi po njegovem predlogu potekala leta 2027, urejanje pa med letoma 2028 in 2030.<\/p>\n\n\n\n

Apolonija Simon je predlagala sodelovanje prebivalcev pri ugotavljanju potreb ter uporabo ve\u010dnamenskih \u0161olskih in vrt\u010devskih prostorov v popoldanskem \u010dasu. Asta Vre\u010dko je zagovarjala dostopne oziroma brezpla\u010dne prostore za kulturne izvajalce, participativni prora\u010dun in vklju\u010devanje prostorov za dru\u017ebene dejavnosti v na\u010drtovanje novih sosesk. Gregor Novak je poudaril, da morajo prostore spremljati sredstva in programi, ter predlagal kulturne vav\u010derje za prebivalce ob 18. in 60. rojstnem dnevu. Barbara Hieng Samobor je izpostavila obstoje\u010de na\u010drte za razvoj in povezovanje \u010detrtnih skupnosti.<\/p>\n\n\n\n

Dostopnost, vpra\u0161anja javnosti in sklepne zaveze<\/h6>\n\n\n\n

V zadnjem delu so sodelujo\u010di odgovarjali tudi na vpra\u0161anja javnosti, zbrana prek spletnega obrazca in klepeta ob videoprenosu. Ta so med drugim odprla razmerje med javnim financiranjem in mecenstvom, delovne \u0161tipendije za samozaposlene ter podporo mladim in neformalnim ustvarjalcem.<\/p>\n\n\n\n

Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d je predlagal nov festival po zgledu Trnfesta, z brezpla\u010dnimi vsebinami in prostorom za neodvisno sceno. Ocenil je, da bi ob\u010dina za tak program potrebovala pribli\u017eno 100.000 evrov. V sklepnih zavezah je povezal pove\u010danje podpore alternativni in ljubiteljski kulturi, zagotavljanje prostorov ter o\u017eivitev festivalskega dogajanja zunaj centra.<\/p>\n\n\n\n

Med zaklju\u010dnimi poudarki so bili \u0161e institucionalna podpora sodobnemu plesu in intermedijski umetnosti, ki jo je izpostavila Asta Vre\u010dko, sodelovanje kulturnih dele\u017enikov pri odlo\u010danju, za katero sta se zavzela Apolonija Simon in Jasmin Feratovi\u0107, ter zmanj\u0161evanje prekarnosti in odpiranje javnih prostorov, kar je poudarila \u017diva Vidmar. Izidor Predan je med zavezami navedel odpravo izklju\u010devanja in cenzure ter za\u0161\u010dito kulturnih spomenikov, Barbara Hieng Samobor pa ohranjanje visokega dele\u017ea kulturnega prora\u010duna in izvedbo na\u010drtovanih nalo\u017eb.<\/p>\n\n\n\n

Soo\u010denje je del Asociacijine pobude Prostori kulture \u2013 lokalne volitve 2026. Izre\u010dene zaveze bomo uporabili pri spremljanju kulturne politike in njihovega uresni\u010devanja po volitvah.<\/p>\n\n\n\n

Celotno soo\u010denje si lahko ogledate na posnetku spodaj.<\/p>\n\n\n\n

\n