{"id":12993,"date":"2026-10-14T12:12:23","date_gmt":"2026-10-14T12:12:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12993"},"modified":"2026-10-26T14:46:58","modified_gmt":"2026-10-26T14:46:58","slug":"umetnost-na-recept-kaj-se-slovenija-lahko-nauci-iz-latvije-in-italije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/10\/14\/umetnost-na-recept-kaj-se-slovenija-lahko-nauci-iz-latvije-in-italije\/","title":{"rendered":"Umetnost na recept: kaj se Slovenija lahko nau\u010di iz Latvije in Italije"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: Ur\u0161ka Boljkovac<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kako umetnost na recept razviti iz posameznih projektov v trajnej\u0161o obliko sodelovanja kulture, zdravstva in socialnega varstva? Na mednarodni konferenci Ne \u017eivimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?<\/em>, ki jo je Asociacija 8. oktobra 2026 pripravila v Kinu \u0160i\u0161ka, sta razli\u010dni poti tega razvoja predstavili Inga Surgunte iz Latvije in Simona Staffieri iz Italije.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sklop \u00bbUmetnost na recept: od posameznih praks do sistema\u00ab je potekal v okviru projekta CARE \u2013 Lab 3: Culture on Prescription. Predstavitvi sta osvetlili organizacijo napotovanja, sodelovanje med strokovnjaki in kulturnimi izvajalci ter vpra\u0161anje, kako zagotoviti financiranje in ustrezne pogoje za delo.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kaj je umetnost na recept<\/h2>\n\n\n\n
\"\"
Foto: Ur\u0161ka Boljkovac<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Umetnost na recept je oblika socialnega predpisovanja, pri kateri zdravstveni ali socialnovarstveni strokovnjaki ljudi usmerjajo v kulturne in umetni\u0161ke dejavnosti za podporo po\u010dutju in socialni vklju\u010denosti. Tak\u0161no sodelovanje potrebuje dogovorjene poti vklju\u010devanja, povezovanje z izvajalci in spremljanje izku\u0161enj udele\u017eencev. Pomembno vlogo imajo tudi osebe, ki posameznika podprejo pri izbiri dejavnosti in vklju\u010ditvi vanje.<\/p>\n\n\n\n

Latvija: od muzejskega pilota do povezanega programa<\/h2>\n\n\n\n

Inga Surgunte z Latvijske akademije za kulturo in zdru\u017eenja Culture and Health Latvia je predstavila izku\u0161njo ob\u010dine C\u0113sis. Tam so leta 2022 za\u010deli s programom \u00bbMuzeji na recept\u00ab, po vklju\u010ditvi v projekt Arts on Prescription in the Baltic Sea Region pa so za\u010detni poskus nadgradili z jasnej\u0161im modelom sodelovanja, usposabljanjem in evalvacijo. Pri vklju\u010devanju udele\u017eencev so sodelovali bolni\u0161nica, ob\u010dinska socialna slu\u017eba, rehabilitacijski center in zavod za zaposlovanje. Osrednje mesto v modelu je dobila povezovalna oseba oziroma link worker<\/em>, ki je skrbela za komunikacijo med slu\u017ebami in kulturnimi ustanovami ter za podporo udele\u017eencem. To vlogo je prevzela muzejska pedagoginja z dolgoletnimi izku\u0161njami v socialnem in mladinskem delu.<\/p>\n\n\n\n

V skupinah po 12 do 15 ljudi so udele\u017eenci spoznavali razli\u010dne muzeje in preizku\u0161ali likovno ustvarjanje, pisanje, glasbo, gledali\u0161\u010de ter tradicionalne obrti. Sre\u010danja so omogo\u010dala tudi spro\u0161\u010deno dru\u017eenje. Organizatorji so namenoma povezovali ljudi razli\u010dnih starosti in \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din ter ustvarjali prilo\u017enosti za sre\u010danja, do katerih sicer pogosto ne bi pri\u0161lo. Po predstavljenih ugotovitvah evalvacije se je izbolj\u0161alo du\u0161evno po\u010dutje udele\u017eencev, nastajale pa so tudi trajnej\u0161e socialne vezi. Sodelujo\u010de socialne slu\u017ebe so pridobile dodatno mo\u017enost podpore svojim uporabnikom. Muzeji so ob tem prepoznali ovire pri dostopnosti, ki jih prej niso dovolj zaznavali: poleg fizi\u010dnih tudi socialne, \u010dustvene in ovire pri razumevanju vsebin.<\/p>\n\n\n\n

Surgunte je posebej opozorila na polo\u017eaj kulturnega sektorja. Pri presoji ekonomskih koristi je treba vpra\u0161ati, kdo jih prejema in kdo nosi stro\u0161ke. Razvoj umetnosti na recept mora vklju\u010devati pla\u010dano delo in prilo\u017enosti za umetnike. V predstavljenem mednarodnem projektu je bilo vse delo pla\u010dano. Ob\u010dina je program leta 2026 nadaljevala z lastnimi sredstvi, nadaljnji evropski projekt pa omogo\u010da njegov razvoj do leta 2029. Novoustanovljeno zdru\u017eenje Culture and Health Latvia sodeluje z ob\u010dino pri pridobivanju sredstev in usposabljanju ter koordinira medresorsko skupino za kulturo in zdravje.<\/p>\n\n\n\n

Italija: razvejane prakse, odprta vpra\u0161anja sistemske podpore<\/h2>\n\n\n\n

Simona Staffieri iz CCW \u2013 Cultural Welfare Center se je konferenci pridru\u017eila na daljavo. Predstavila je ugotovitve prve italijanske nacionalne raziskave o socialnem predpisovanju in kulturni blaginji, ki je zajela 918 organizacij z veljavnimi anketnimi odgovori ter vklju\u010devala tudi poglobljene intervjuje in fokusne skupine. Raziskava razlikuje med organizacijami, ki \u017ee izvajajo formalne poti socialnega predpisovanja, in kulturnimi ustanovami, ki ponujajo dejavnosti za podporo zdravju ter \u017eelijo tak\u0161ne poti \u0161e vzpostaviti. Med dejavnostmi so skupno branje, obiski muzejev, pripovedovalski sprehodi, gledali\u0161\u010de, likovne delavnice in glasba.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Ur\u0161ka Boljkovac<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Predstavljeni podatki ka\u017eejo pomembno vlogo psihologov, psihoterapevtov ter strokovnjakov iz socialnega varstva in izobra\u017eevanja pri napotovanju. Dele\u017e splo\u0161nih zdravnikov med navedenimi napotovalci zna\u0161a 8,2 odstotka. Poti vklju\u010devanja se tako razvijajo tudi prek slu\u017eb za du\u0161evno zdravje in lokalnih socialnih slu\u017eb. Med izrazitimi izzivi je polo\u017eaj povezovalne osebe. V predstavitvi je navedla, da jo 86,4 odstotka organizacij ocenjuje kot klju\u010dno, formalno urejeno vlogo pa jih ima le 24,1 odstotka. Naloge zato pogosto prevzemajo zaposleni ob svojem drugem delu, brez namenskega pla\u010dila. Raziskava odpira tudi vpra\u0161anja financiranja, skupnih meril vrednotenja in nadaljnjega spremljanja udele\u017eencev. Kvalitativni del raziskave pri tem poudarja vrednost kulturnih prostorov, v katerih lahko ljudje sodelujejo kot ustvarjalci in \u010dlani skupnosti. Muzej, knji\u017enica ali gledali\u0161ka delavnica lahko omogo\u010dijo vklju\u010devanje z manj stigme ter odprejo prostor za izra\u017eanje, samostojno odlo\u010danje in povezovanje.<\/p>\n\n\n\n

Kaj to pomeni za Slovenijo?<\/h4>\n\n\n\n

Izku\u0161nji odpirata konkretna vpra\u0161anja za razvoj umetnosti na recept pri nas: kdo bo povezoval udele\u017eence, napotovalce in izvajalce, kako bo to delo financirano ter kako bomo spremljali kakovost programov in izku\u0161nje sodelujo\u010dih. Latvijski primer poka\u017ee pomen lokalnega partnerstva in nadaljevanja po pilotnem projektu. Italijanska raziskava pa opozarja, da tudi razvejano podro\u010dje praks potrebuje usklajevanje, priznane strokovne vloge in stabilnej\u0161e vire. Za Asociacijo je pri tem bistveno tudi, da razvoj sodelovanja z zdravstvom prinese ustrezno podporo kulturnim organizacijam in pla\u010dano delo ustvarjalcem.<\/p>\n\n\n\n

Posnetek in gradivo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spodaj si lahko ogledate predavanje Inge Surgunte. Simona Staffieri snemanja svojega nastopa ni dovolila, z njenim dovoljenjem pa objavljamo predstavitev Art and culture on prescription in Italy: Key findings from the first Italian national survey on social prescribing and cultural welfare<\/a><\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\n