{"id":1288,"date":"2017-07-10T11:41:19","date_gmt":"2017-07-10T11:41:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1288"},"modified":"2017-07-11T13:15:39","modified_gmt":"2017-07-11T13:15:39","slug":"iz-prve-vrste-zavod-maska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/07\/10\/iz-prve-vrste-zavod-maska\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Zavod Maska"},"content":{"rendered":"

Zasebni zavod Maska je nevladna organizacija, ki se ukvarja z umetni\u0161ko, zalo\u017eni\u0161ko in izobra\u017eevalno dejavnostjo. Maska se je v zadnjih letih utrdila na doma\u010di in mednarodni umetni\u0161ki sceni kot ena redkih organizacij, ki hkrati afirmira teoretsko in umetni\u0161ko ustvarjalnost.<\/strong><\/p>\n

Maska je dolgoletna \u010dlanica Asociacije. Za tokratno Kulturosfero smo se pogovarjali z njenim predsednikom Janezom Jan\u0161o. Pogovor je potekal o novem, osemletnem Nacionalnem programu za kulturo (NPK), o klju\u010dnih usmeritvah NPK-ja na podro\u010dju nevladnih organizacij v kulturi in ostalih izzivih, s katerimi se soo\u010dajo NVO, ki delujejo na podro\u010dju kulture.<\/p>\n

<\/p>\n

Ministrstvo za kulturo (MK) pripravlja novi, osemletni Nacionalni program za kulturo. Vemo, da so bili ti dokumenti prepogosto zgolj mrtva \u010drka na papirju. Na kak\u0161en na\u010din bi moral MK pripravljati program, da bi bil med kulturniki pozitivno sprejet in s strani MK kasneje tudi izvajan?<\/strong><\/p>\n

Kot sami pravite, bi bilo najprej treba zagotoviti mehanizem implementacije nacionalnega programa za kulturo. Kulturno politiko razumem kot zagotavljanje pogojev za razvoj, dostopnost in kontinuiteto umetni\u0161kega ustvarjanja.<\/p>\n

NPK-je vedno spremlja dvom o tem, koliko so uresni\u010dljivi, a bolj kot to se mi zdi, da se kulturna politika nasploh preve\u010d ukvarja z regulacijo notranje kulturnih vpra\u0161anj, namesto da bi delala na bolj\u0161em pozicioniranju kulture v celotni dru\u017ebi.<\/p>\n

Prakti\u010dno \u0161e nismo imeli vlade, ki bi vedela kaj naj po\u010dne s kulturo. Kultura je za realno politiko nek dodatek, ki ob\u010dasno prav pride, druga\u010de pa je nekaj, kar nobena stranka ni znala integralno obravnavat. Ko se kak\u0161na politika resno loti kulture, potem je to ponavadi zaradi sankcioniranja: bodisi ko gre za zmanj\u0161evanje sredstev, prepovedi zaposlovanja v javnih zavodih, zaostrovanja kriterijev za pridobivanje pravice do pla\u010dila prispevkov za samozaposlene ali pa zaradi neposrednega vme\u0161avanja v umetni\u0161ke prakse, ki jim niso v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Od NPK-ja bi pri\u010dakoval razvojni pristop pri razli\u010dnih poglavjih, razvojni v tem smislu, da omogo\u010da bolj\u0161e pogoje za delo v kulturi. Da zagotavlja mo\u017enosti za to, da se zgodi nekaj posebnega, druga\u010dnega, ne pa da s svojimi potezami vedno bolj standardizira umetni\u0161ko produkcijo.<\/p><\/blockquote>\n

Katere bi morale biti klju\u010dne usmeritve NPK-ja na podro\u010dju nevladnih organizacij v kulturi?<\/strong><\/p>\n

O nevladnih organizacijah v kulturi govorimo \u017ee 25 let. V tem \u010dasu je zakonodaja naredila kozmeti\u010dne korake v smer interesnega in razvojnega vlaganja v nevladni sektor. \u0160e vedno pa se lahko zgodi, da kak\u0161en minister popolnoma ukine financiranje nevladnih organizacij. Sedanja zakonodaja mu tega ne more prepre\u010diti. To je prvi korak, ki bi ga bilo treba zagotoviti, ne le skozi NPK.<\/p>\n

S tem je povezano tudi vpra\u0161anje statusa in kontinuitete nevladnih organizacij. Kulturna politika nima odgovora na vedno ve\u010dje \u0161tevilo umetnikov in vedno ve\u010d pro\u0161enj za sofinanciranje programov in projektov. Ve\u010dinoma se obna\u0161a restriktivno, namesto, da bi delala na dinamiziranju sistema financiranja. \u0160e vedno ni nobene pro\u017enosti med javnim in nevladnim sektorjem.<\/p>\n

Prakti\u010dno si je \u0161e vedno nemogo\u010de predstavljati, da bi kak\u0161na izmed nevladnih organizacij dobila kontinuirana sredstva za pla\u010de, kar bi bil prvi korak v smeri pro\u017enosti med javnim in nevladnim sektorjem. Namesto tega se v javnem sektorju vedno bolj uveljavljajo fleksibilne oblike anga\u017emaja, ki nadaljnje prekarizirajo celotno podro\u010dje kulture.<\/p><\/blockquote>\n

Po drugi strani se omejuje \u0161tevilo nevladnih organizacij, ki lahko dobijo ve\u010dletno sofinanciranje. Zakaj? Ali obstaja kak\u0161en utemeljen kulturno politi\u010dni argument za tak\u0161no odlo\u010ditev? Da ne govorimo o tem, kako nizke, poni\u017eujo\u010de in popolnoma neresne so subvencije, ki jih ministrstvo razpisuje na projektnih razpisih.<\/p>\n

Nevladne organizacije so proizvedle in akumulirale ogromna znanja na podro\u010dju produkcije, organizacije, zagovorni\u0161tva, pridobivanja sredstev, teorije, refleksije, izobra\u017eevanja in, seveda, kompleksnega interdisciplinarnega ustvarjanja. Samo slepa in kratkogleda politika lahko spregleda potencial tega znanja, ki ga prenekateri akterji suvereno prena\u0161ajo drugim v mednarodno relevantnih kontekstih.<\/p>\n

Za za\u010detek je potrebno slede\u010de:
\n– zagotoviti kakovostno infrastrukturo z zagotovljenimi sredstvi za programsko in produkcijsko upravljanje;
\n– oblikovati pro\u017eni model sofinanciranja, ki omogo\u010da organizacijam ukvarjanje s tistim, s \u010demer se \u017eelijo ukvarjati na na\u010din za katerega ugotavljajo, da je najbolj ustrezen. V prevodu to pomeni \u010dim manj regulacije, nepotrebnega administriranja in klasificiranja umetni\u0161kega ustvarjanja in kulturne distribucije;
\n– celostno in interdisciplinarno obravnavanje programov;
\n– v kakovost, inovativnost, tveganje, eksperimentalnost, razli\u010dnost in razvojnost usmerjeno ocenjevanje umetni\u0161kega ustvarjanja
\n– omogo\u010diti in spodbujati medsebojno sodelovanje nevladnih organizacij (in ne negiranje tega z argumentom o dvojnem financiranju);
\n– omogo\u010diti pojav in razvoj druga\u010dnih, \u0161e neznanih oblik umetni\u0161ke produkcije in organiziranja;
\n– zagotoviti pogoje za profesionalno in kontinuirano refleksijo umetni\u0161kih praks v razli\u010dnih formatih (strokovne publikacije, izobra\u017eevalni formati, arhiviranje in dokumentiranje).<\/p>\n

Ministrstvo \u017ee ve\u010d mesecev pripravlja tudi prenovo kulturnega modela. Kaj so po va\u0161em mnenju najbolj pere\u010de to\u010dke na podro\u010dju NVO in samozaposlenih, ki bi jih MK za oblikovanje razvojne politike moralo nasloviti?<\/strong><\/p>\n

Glede na konjunkturo lahko upravi\u010deno pri\u010dakujemo dvig prora\u010duna za kulturo v prihodnjih letih. Ne glede na to ni mo\u010d pri\u010dakovati, da bo pove\u010danje kmalu doseglo vi\u0161ino prora\u010duna za kulturo iz let pred krizo. Zato je nujna prenova celotnega kulturnega modela, ki bi lahko omogo\u010dila razvojni pristop. In tukaj je prvo vpra\u0161anje tisto, ki so se mu izogibale vse dosedanje vlade in to je reforma delovnih razmerij.<\/p>\n

Dokler bo tri \u010detrtine kulturnega prora\u010duna avtomati\u010dno \u0161lo v pla\u010de zaposlenih v javnih zavodih, je te\u017eko pri\u010dakovati posodabljanje kulturnega sistema. Ko bo kulturna politika odgovorila na to vpra\u0161anje, bo tudi pokazala kak\u0161en kulturni model si \u017eeli. Kulturni sistem je predvsem nepravi\u010den, saj subjekte, ki delajo v kulturi, postavlja v neenakopraven polo\u017eaj.<\/p><\/blockquote>\n

Re\u0161itev vidim v tem, da se polo\u017eaj samozaposlenega naredi bistveno bolj privla\u010den, socialno za\u0161\u010diten (pla\u010dane bolni\u0161ke, upo\u0161tevana delovna doba, sistem poro\u0161tev za re\u0161evanja eksistencialnih problemov; torej vse tisto, kar zaposleni imajo), materialno bolj podkrepljen in solidarno zasnovan (nadomestila za obdobja brez delovnih anga\u017emajev).<\/p>\n

Nedavno je na temo potencialnega novega zakona o scenskih umetnostih potekala seja Nacionalnega sveta za kulturo (NSK). Kaj bi bilo na podro\u010dju uprizoritvene umetnosti potrebno popraviti na podro\u010dju NVO? Kaj so klju\u010dni izzivi?<\/strong><\/p>\n

Sem proti drobljenju regulativ in dodatnemu ni\u0161nemu pravnemu urejanju posami\u010dnih umetni\u0161kih podro\u010dij.<\/p>\n

Namesto dodatne regulative, ki bo na koncu rezultat lobiranja predvsem javnih zavodov, naj se ministrstvo loti reforme delovnih razmerij in izbolj\u0161anja polo\u017eaja samozaposlenih.<\/p>\n

S tem bo odpadla ve\u010dina razlogov zagovornikov zakona na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti.<\/p>\n

Na podro\u010dju zalo\u017eni\u0161tva, ki je tudi del dejavnosti Maske, se pojavlja vse ve\u010d te\u017eav za manj\u0161e neodvisne zalo\u017ebe, ki se jim prora\u010duni kr\u010dijo. Kaj to pomeni za zalo\u017eni\u0161tvo na podro\u010dju nevladne umetnosti?<\/strong><\/p>\n

Politika ima velik politi\u010dni problem, ko gre za nevladne organizacije. Ne razume, da so ravno nevladne organizacije tiste, ki so prinesle demokrati\u010dnost na podro\u010dju kulture. Prinesle so nove umetni\u0161ke govorice, raz\u0161irile polje razumevanja umetnosti, vzpostavile nove na\u010dine produkcije in financiranja kulture, pripeljale novo publiko.<\/p>\n

Poskusite si predstavljati zalo\u017eni\u0161ko pokrajino brez malih zalo\u017enikov. Brali bi komercialo in klasiko. Na podro\u010dju zalo\u017eni\u0161tva umetnosti je stanje porazno. Za vsako umetni\u0161ko disciplino je klju\u010dnega pomena razvoj terminologije, kriti\u0161ke refleksije, teorije in kontinuirane publicistike. Ministrstvo je to preneslo na Javno agencijo za knjigo, ta je zasnovana tako, da predvsem poskrbi za velike zalo\u017enike, ti pa niso zainteresirani za literaturo o umetnosti.<\/p>\n

Ena izmed re\u0161itev bi bila vklju\u010ditev zalo\u017eni\u0161ke dejavnosti v programe nevladnih organizacij na nivoju celotnih umetni\u0161kih programov, v okviru programskih razpisov MK.<\/p>\n

Maska deluje na ve\u010d ustvarjalnih podro\u010djih, MK pa dojemanje prepletanja in multidisciplinarnosti ne spodbuja prek razpisnih mehanizmov, ki spodbujajo zgolj delovanje na enem mati\u010dnem podro\u010dju. Zakaj je to te\u017eava v prakti\u010dnem delovanju?<\/strong><\/p>\n

V va\u0161em vpra\u0161anju je \u017ee vsebovan odgovor. Problem je preprosto v tem, da ministrstvo ne razume narave sodobne umetnosti, ki je transgresivna, interdisciplinarna, dru\u017ebeno anga\u017eirana, reflektirana. Skratka, ne da se jo preprosto disciplinirati, ne da se jo preprosto klasificirati v klasi\u010dne kategorije, po katerih je organizirana ministrska administracija. Sodobna kulturna politika gre ravno stran od discipliniranja, prepoznava v prehajanja in povezave usmerjene prakse in jim za to omogo\u010da pogoje.<\/p>\n

Sedanji sistem financiranja kulture implicira stati\u010dno umetni\u0161ko produkcijo, spodbuja reprodukcijo obstoje\u010dega, ni\u010d ne vlaga v kriti\u010dno refleksijo umetnosti. To bo imelo dolgoro\u010dno zelo negativne u\u010dinke. Talentirani posamezniki se bodo preprosto nehali ukvarjati z umetnostjo in teorijo.<\/p><\/blockquote>\n

Kak\u0161ne na\u010drte imate na Maski v tem letu?<\/strong><\/p>\n

V prvi polovici leta smo intenzivno ponavljali predstave iz prej\u0161njih obdobij. Bile so izbrane na nacionalne festivale (po dve na Gibanico in Teden slovenske drame-TSD), predstava Republika Slovenija je zmagovita predstava TSD. S predstavami Sokol, Made with Love in Republika Slovenija smo gostovali v Avstriji, Nem\u010diji, Italiji in na Poljskem. Na Poljskem je iz\u0161el prevod knjige Umetnik na delu Bojane Kunst, ki jo je Maska izdala v izvirniku. Izobra\u017eevalni program Seminar sodobnih scenskih umetnosti smo izpeljali \u017ee 15. sezono.<\/p>\n

Pred izidom so prevodi knjig Communitas Roberta Esposita, Dru\u017ebena koreografija Andrewa Hewitta ter Koreografiranje problemov Bojane Cveji\u0107.<\/p>\n

Jeseni nas \u010dakajo predstavitve publikacij na Cofestivalu, potem pa za\u010dnemo sezono v Novi po\u0161ti, prostoru, v katerem bomo pripravljali in predstavljali program v sezoni 2017-18 in ki je skupni projekt Maske in Mladinskega gledali\u0161\u010da. Pred izidom so \u0161tevilke Maske, posve\u010dene Ranciereu in dokumentiranju plesa na podro\u010dju nekdanje Jugoslavije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zasebni zavod Maska je nevladna organizacija, ki se ukvarja z umetni\u0161ko, zalo\u017eni\u0161ko in izobra\u017eevalno dejavnostjo. Maska se je v zadnjih letih utrdila na doma\u010di in mednarodni umetni\u0161ki sceni kot ena redkih organizacij, ki hkrati afirmira teoretsko in umetni\u0161ko ustvarjalnost. Maska je dolgoletna \u010dlanica Asociacije. Za tokratno Kulturosfero smo se pogovarjali z njenim predsednikom Janezom Jan\u0161o. … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Zavod Maska<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1288","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1288","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1288"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1288\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1292,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1288\/revisions\/1292"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1288"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1288"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1288"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}