{"id":12778,"date":"2026-10-09T11:07:48","date_gmt":"2026-10-09T11:07:48","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12778"},"modified":"2026-10-09T11:07:49","modified_gmt":"2026-10-09T11:07:49","slug":"rebalans-proracuna-2026-spremenjene-usmeritve-kulturne-politike-ali-pragmaticna-prilagoditev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/10\/09\/rebalans-proracuna-2026-spremenjene-usmeritve-kulturne-politike-ali-pragmaticna-prilagoditev\/","title":{"rendered":"Rebalans prora\u010duna 2026: spremenjene usmeritve kulturne politike ali pragmati\u010dna prilagoditev?"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vlada je 11. septembra 2026 Dr\u017eavnemu zboru predlo\u017eila Predlog rebalansa prora\u010duna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se prora\u010dun za leto 2026 prilagaja vi\u0161jim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna pa se glede na sprejeti prora\u010dun za leto 2026 pove\u010duje za okoli 100 milijonov evrov.[i]<\/a> Medtem je vlada v obravnavo v Dr\u017eavni zbor \u017ee poslala predlog sprememb prora\u010duna za leto 2027 in predlog prora\u010duna za leto 2028. Brez upo\u0161tevanja sredstev iz Na\u010drta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 vi\u0161ji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Na\u010drta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti prora\u010dun pove\u010dujejo za 1,1 milijarde evrov. Pribli\u017eno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne pla\u010de in uvedbe zimskega regresa. Prora\u010dun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega prora\u010duna je smiselno omeniti, da pribli\u017eno \u010detrtino k vi\u0161jim odhodkom prispevajo projekcije za nakup voja\u0161ke opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov ni\u017eji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej pla\u010dniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v prora\u010dunih za naslednji dve leti \u00bbizvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdr\u017enih javnih financ\u00ab.<\/em>[ii]<\/a> V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri prora\u010dunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finan\u010dne reze na podro\u010dju kulture. <\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo spremembe prora\u010duna pregledali z vidika kulturno-umetni\u0161kega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg prora\u010duna za kulturo in njegove klju\u010dne spremembe, nato pa smo se osredoto\u010dili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter posku\u0161ali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in posku\u0161ali razumeti, kak\u0161en vpliv na kulturno-umetni\u0161ki sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzro\u010dilo zmedo ter posledi\u010dno tudi negotovost in konkretne stro\u0161ke med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na podro\u010dju kulture. V sklepnem delu podajamo priporo\u010dila vladi in Dr\u017eavnemu zboru za obravnavo prora\u010dunov za leti 2027 in 2028.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Pove\u010dani prora\u010dun Republike Slovenije za leto 2026: kdo pridobiva in kdo izgublja?<\/mark><\/h2>\n\n\n\n

Resor kulture bo imel po rebalansu na voljo 13.601.934 evrov ve\u010d, saj se sredstva z rebalansom pove\u010dujejo iz 282.261.109 evrov na 295.863.043 evrov, kar je povi\u0161anje za 4,8 odstotka. Pove\u010danje je razdeljeno na tri dele, in sicer pove\u010danje integralnih sredstev, pove\u010danje sredstev za kohezijsko politiko in pripadajo\u010do slovensko udele\u017ebo ter pove\u010danje namenskih sredstev. Od dobrih trinajstih milijonov evrov celotnega pove\u010danja je na integralnih sredstvih pove\u010danje v vi\u0161ini 3,9 milijona evrov, na kohezijskih sredstvih za 4,9 milijona evrov in na namenskih postavkah za 4,8 milijona evrov. Integralna sredstva so namenjena zakonskim obveznostim, namenska pa predvsem investicijam, investicijskemu vzdr\u017eevanju in nakupu opreme za javne zavode s podro\u010dja kulture. Kohezijska sredstva so namenjena podpori kohezijskim projektom, ki \u0161e niso bili vklju\u010deni v prej\u0161nje na\u010drte razvojnih programov. Del kohezijskih sredstev je namenjen projektom Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dodati velja, da aktualno vodstvo ministrstva trdi, da je vodenje ministrstva prevzelo z 8,9 milijona evri primanjkljaja in da so sredstva umanjkala za izpolnjevanje zakonskih obveznosti.[iii]<\/a> S pove\u010danim prora\u010dunom in prerazporeditvami so uspeli primanjkljaj pokriti. Razdelitev sredstev, ki so predmet povi\u0161anja prora\u010duna Ministrstva za kulturo, prikazuje spodnja preglednica.<\/p>\n\n\n\n

Graf 1: Pove\u010danje prora\u010dunskih sredstev za 334 – Resor kultura<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Ministrstvo za kulturo)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Ob tem spomnimo, da smo na primanjkljaj v dru\u0161tvu Asociacija opozarjali \u017ee novembra 2025. Takrat smo ob sprejemanju sprememb prora\u010duna za leto 2026 zapisali:

\u00bbOb tem smo v dru\u0161tvu zadr\u017eani ob so\u010dasnem zni\u017eanju nekaterih postavk za leto 2026, in sicer 3,5 milijonsko zni\u017eanje na podro\u010dju nagrad in socialnih pravic na podro\u010dju kulture, pa 150.000 evrsko zni\u017eanje na umetnostnih programih, 1,7 milijonsko zni\u017eanje na postavki za podporo nevladnim organizacijam in civilni dru\u017ebi in zni\u017eanje za 257.000 evrov na postavki podpornih dejavnosti na podro\u010dju kulture. Kljub temu verjamemo, da bo ministrstvo s prerazporeditvami zagotovilo, da bodo zakonske obveznosti izpolnjene.\u00ab[iv]<\/strong><\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Zakonske obveznosti so bile izpolnjene, a za ceno ustavitve razpisnih postopkov julija 2026 in s tem povezane posredne \u0161kode, ki je bila s tem povzro\u010dena.<\/p>\n\n\n\n

V okviru celotnega dr\u017eavnega prora\u010duna predstavlja prora\u010dun resorja kulture po rebalansu pribli\u017eno 1,58 odstotka vseh odhodkov, pred rebalansom pa je predstavljal pribli\u017eno 1,60 odstotka.Dele\u017e se je tako zni\u017eal za pribli\u017eno 0,02 odstotne to\u010dke. Kultura tako kljub nominalnemu pove\u010danju relativno izgublja dele\u017e tako v celotnem prora\u010dunu kot tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi ministrstvi. V spodnji tabeli tako prikazujemo rast prora\u010duna Ministrstva za kulturo v primerjavi z rastjo prora\u010duna Ministrstva za obrambo.<\/p>\n\n\n\n

Graf 2: Gibanje dele\u017eev prora\u010dunov MK in MORS kot dele\u017eev celotnega prora\u010duna Republike Slovenije 2014 – 2027<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(Vir: sprejeti prora\u010duni Republike Slovenije za leta 2014\u20132026, predlog sprememb prora\u010duna za leto 2027 in lastni izra\u010duni.)[v]<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Iz grafa so jasno razvidne prora\u010dunske prioritete vseh vlad v obdobju 2014 \u2013 2026 in na\u010drtovano razmerje za leto 2027. Dinamika je \u0161e posebej zanimiva od leta 2020 dalje, ko se dele\u017e sredstev za vojsko za\u010dne ob\u010dutno pove\u010devati, podro\u010dje kulture pa bele\u017ei vidno stagnacijo, ki traja \u017ee ve\u010d kot 10 let. V omenjenem obdobju so se zamenjale tako desne kot levosredinske vlade, zato moramo pogoste napovedi o 2 % prora\u010duna za kulturo jemati z obilico rezerve. Spomnimo, da so se na tematskem predvolilnem soo\u010denju parlamentarnih strank \u010cas je za kulturo<\/em>, ki smo ga 26. februarja 2026 organizirali v Asociaciji, vse stranke strinjale, da bi morala sredstva za kulturo dose\u010di 2 odstotka dr\u017eavnega prora\u010duna.[vi]<\/a> V spodnjem grafu smo primerjali pove\u010danje sredstev na Ministrstvu za kulturo s pove\u010danjem na Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Prikazan je dvig v odstotkih glede na spremembe prora\u010duna za leto 2026.<\/p>\n\n\n\n

Graf 3: Pove\u010danje prora\u010dunskih sredstev izbranih ministrstev glede na spremembe prora\u010duna za leto 2026<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Sprejeti prora\u010duni Republike Slovenije, Predlog rebalansa prora\u010duna Republike Slovenije za leto 2026 \u2013 Posebni del in lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kako rebalans spreminja razmerja znotraj kulturnega<\/mark>\u00a0prora\u010duna?<\/mark><\/h2>\n\n\n\n

Rebalans prora\u010duna torej vi\u0161a sredstva na podro\u010dju kulture, a to, kot bomo pokazali, po\u010dne selektivno. Pri prora\u010dunskem uporabniku 3340 Ministrstvo za kulturo gre 8,53 milijona evrov pove\u010danja na politiko 18 Kultura in civilna dru\u017eba. Sredstva za krovno politiko se pove\u010dujejo iz 258 milijonov evrov na 266,55 milijona evrov. Krovna politika se nadalje deli v \u0161tiri glavne programe, prek katerih se financirajo kulturne politike. V spodnji tabeli prikazujemo povi\u0161anja na posameznih programih znotraj politike 18 glede na sprejete spremembe prora\u010duna za leto 2026 iz novembra 2025.<\/p>\n\n\n\n

Preglednica 1: Pregled glavnih programov pri 3340, kjer se sredstva pove\u010dujejo<\/p>\n\n\n\n

  PROGRAM<\/strong><\/td>  SPREMEMBA<\/strong><\/td>  REBALANS<\/strong><\/td><\/tr>
\u00a0 1801 Urejanje sistema in podporne dejavnosti na podro\u010dju<\/strong>\u00a0kulture<\/strong><\/td>  +4,44 mio \u20ac<\/td>  17,21 mio \u20ac<\/td><\/tr>
  1802 Ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine<\/strong><\/td>  +0,34 mio \u20ac<\/td>  79,74 mio \u20ac<\/td><\/tr>
  1803 Programi v kulturi in mediji<\/strong><\/td>  +1,73 mio \u20ac<\/td>  166,58 mio \u20ac<\/td><\/tr>
\u00a0 1804 Podpora NVO in<\/strong>\u00a0civilni dru\u017ebi<\/strong><\/td>  +2,02 mio \u20ac<\/td>  3,02 mio \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Rebalans 2026 \u2013 Posebni del)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kot vidimo, se sredstva pove\u010dujejo na vseh \u0161tirih programih krovne kulturne politike. Pri tem najve\u010dje pove\u010danje, za 4,44 milijona evrov, bele\u017ei program 1801 Urejanje sistema in podporne dejavnosti na podro\u010dju kulture<\/em>, iz katerega se sredstva namenjajo za delovanje In\u0161pektorata RS za kulturo in medije, katerega finan\u010dni na\u010drt se z rebalansom ne spreminja, ter sredstva za delovanje o\u017ejega Ministrstva za kulturo, popularizacijo kulture, dr\u017eavne proslave in raziskovalne naloge, kjer se sredstva ve\u010dajo. V ta program sodi investicijsko vzdr\u017eevanje MK, delovanje ministrstva, stro\u0161ki nepremi\u010dnin in podobno. Vendar pove\u010danje programa za 4.436.908 evrov v celoti odpade na podprogram 180102 Podporne dejavnosti na podro\u010dju kulture.Povi\u0161anje v vi\u0161ini pribli\u017eno dveh milijonov evrov bele\u017eita tudi programa 1803 Programi v kulturi in mediji<\/em> in 1804 Podpora NVO in civilni dru\u017ebi.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Programi v kulturi in mediji<\/h2>\n\n\n\n

Na glavnih programih se torej izkazuje povi\u0161anje sredstev, kar pa ne pomeni, da je enako tudi v podprogramih. Na glavnem programu Programi v kulturi in mediji<\/em><\/strong> zasledimo o\u010ditno rast glede na predhodni prora\u010dun za leto 2026, podrobnej\u0161i pregled podprogramov pa razkriva druga\u010dno sliko. Spodnja tabela tako prikazuje spremembo na tistih podprogramih pod programom Programi v kulturi in mediji<\/em>, kjer so predvideni rezi.<\/p>\n\n\n\n

Preglednica 2: Podprogrami glavnega programa Programi v kulturi in mediji,<\/em> na katerih so predvidena ni\u017eanja<\/p>\n\n\n\n

Podprogram<\/strong><\/td><\/td>Zni\u017eanje<\/strong><\/td><\/tr>
\u00a0 180302 Mediji in<\/strong>\u00a0avdiovizualna kultura<\/strong><\/td><\/td>-1.209.152,00 \u20ac<\/td><\/tr>
\u00a0 180303 Mednarodno<\/strong>\u00a0sodelovanje<\/strong>\u00a0na podro\u010dju kulture<\/strong><\/td><\/td>-465.000,00 \u20ac<\/td><\/tr>
180308 Umetnostni programi<\/strong><\/td><\/td>-3.694.265,00 \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Rebalans 2026 \u2013 Posebni del)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Mediji in avdiovizualna kultura<\/p>\n\n\n\n

Na podprogramu 180302 Mediji in avdiovizualna kultura<\/em> <\/strong>se sredstva zmanj\u0161ujejo za 1.209.152 evrov na 26.266.010 evrov. Iz podprograma se financirajo vsebine po Zakonu o medijih, prilagajanje tehni\u010dne infrastrukture za senzorno ovirane in redno delovanje javnih zavodov, kot so SFC, Viba film in Slovenska kinoteka. V obrazlo\u017eitvah lahko beremo, da se zmanj\u0161anje nana\u0161a tudi na ukrep dermiranja Slovencev v zamejstvu in tujini. Program se v letu 2026 zaradi spremembe uredni\u0161kih smernic RTV Slovenija (prenehanje produkcije oddaj Slovenski magazin in Alpe Donava Jadran) ter zni\u017eanja prora\u010dunskih sredstev ne bo sofinanciral. V letih 2027 in 2028 se na\u010drtuje sofinanciranje oddaje na podlagi novega predloga programa, ki ga bo predlo\u017eila RTV Slovenija. Ministrica za kulturo je na predstavitvi rebalansa na odboru za kulturo sicer zagotovila, da so sredstva za delovanje RTV zagotovljena v vi\u0161ini 4,3 milijona evrov.[vii]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Dodatno zni\u017eanje v podprogramu se nana\u0161a na podporo medijem. Zaradi zni\u017eanja prora\u010dunskih sredstev bo financiranih manj medijskih projektov. Zaradi ni\u017ejih sredstev od predvidenih ministrstvo ne bo izvedlo financiranja projektov po medijskih shemah, ki jih predvideva novi Zakon o medijih. Tu gre za dva medijska razpisa, ki jih je ministrstvo ustavilo julija 2026, in sicer razpis za sofinanciranje pla\u010d delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splo\u0161noinformativnih tiskanih medijev za leti 2026 in 2027 ter javni poziv za sofinanciranje sklenitve letnih digitalnih naro\u010dnin pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splo\u0161noinformativnih tiskanih medijev za leti 2026 in 2027.[viii]<\/a> Po besedah aktualne ministrice[ix]<\/a> naj bi bilo upravi\u010dencev do sofinanciranja pla\u010d novinarskih delovnih mest sedemintrideset. Omeniti velja, da je bil med obravnavo predloga rebalansa prora\u010duna RS za leto 2026 v Dr\u017eavnem zboru vlo\u017een amandma, ki bi 1,2 milijona evrov vrnil na podprogram in omogo\u010dil sofinanciranje obeh razpisov. Amandma je bil zavrnjen \u017ee na mati\u010dnem odboru.[x]<\/a> Po 166. \u010dlenu Poslovnika Dr\u017eavnega zbora se mora do prora\u010dunskih amandmajev opredeliti tudi vlada. Tudi vlada amandmajev ni podprla.[xi]<\/a> Spremembe prora\u010duna sledijo novemu Zakonu o medijih, na katerega smo se v dru\u0161tvu odzvali v septembru 2026.[xii]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Dodajmo, da smo v Asociaciji \u017ee opozarjali, da so nekatere posebne sheme podpore zaradi pogojev dostopa usmerjene predvsem k ve\u010djim izdajateljem ter da lahko javna pomo\u010d brez jasno izkazanega spodbujevalnega u\u010dinka in obveznosti do novinarjev, uredni\u0161tev in javnosti predvsem razbremeni njihove redne poslovne stro\u0161ke.[xiii]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Mednarodno sodelovanje na podro\u010dju kulture<\/p>\n\n\n\n

Na podprogramu 180303 Mednarodno sodelovanje na podro\u010dju kulture <\/em><\/strong>se sredstva zni\u017eujejo za 465.000,00 evrov na 1.105.000 evrov, pri \u010demer rezi niso pojasnjeni. Podprogram je sicer namenjen na\u010drtno usmerjani promociji slovenske kulture v tujini z vzpostavljanjem sodelovanja z diplomatsko-konzularnimi predstavni\u0161tvi RS v tujini in zagotavljanjem informacij o slovenski kulturi za tujo javnost prek razli\u010dnih medijev in promocijskih sredstev. Iz podprograma se tako financira Javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetni\u0161kih rezidencah.<\/p>\n\n\n\n

Umetnostni programi<\/p>\n\n\n\n

Na podprogramu 180308 Umetnostni programi<\/em> <\/strong>se sredstva zni\u017eujejo za 3.694.265 evrov na 103.946.654 evrov.Ta podprogram poteka v obliki sofinanciranja programov nacionalnih javnih zavodov s podro\u010dja kulture, ob\u010dinskih javnih zavodov, katerih program deloma sofinancira dr\u017eava, programov in projektov nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture in umetnosti, samostojonih delavcev v kulturi ter drugih fizi\u010dnih oseb, ki delujejo na podro\u010dju kulture in umetnosti. V NRP je za projekt 3340-26-0015 Podporno okolje 2026\u20132029 na\u010drtovanih 300.000 evrov letno oziroma 1,2 milijona evrov v celotnem obdobju. Razpis je prvotno predvideval 450.000 evrov razpolo\u017eljivih sredstev na leto, medtem ko se\u0161tevek zneskov v objavljenem seznamu izbranih izvajalcev poka\u017ee, da je bilo za leto 2026 dodeljenih 517.265,34 evra, v celotnem obdobju 2026\u20132029 pa 2.087.930,97 evra.[xiv]<\/a> V poimenskem projektu NRP je tako prikazanih 887.930,97 evra manj od skupne dodeljene vrednosti celotnega \u0161tiriletnega projekta. Iz objavljenih prora\u010dunskih dokumentov hkrati ni razvidno, s katerih drugih postavk, projektov ali prerazporeditev bo zagotovljena razlika. Iz tega ni mogo\u010de sklepati, da bodo dodeljena sredstva nujno zni\u017eana, zamislimo pa si lahko tak scenarij, \u010de bo pomembno vpra\u0161anje njihovega prora\u010dunskega kritja in preglednosti na\u010drtovanja ostalo nerazre\u0161eno. Ministrica je sicer pojasnila, da je ugotovljeni primanjkljaj ministrstva pokrit, kar sicer ni izkaz, da sta se primanjkljaj ali kritje nana\u0161ali specifi\u010dno na KPOK.<\/p>\n\n\n\n

Dinamika na\u010drtovanih sredstev za podporno okolje in avtorske opuse do 2029 je razvidna iz spodnje slike.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Rebalans 2026)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Na tej to\u010dki opozarjamo na \u0161kodljivo prakso, ki je pripeljala do trenutnega stanja. Prej\u0161nje vodstvo ministrstva je po eni strani v razpisni dokumentaciji zagotovilo 450.000 evrov, medtem ko je v prora\u010dunske dokumente zapisalo za 150.000 evrov ni\u017ejo \u0161tevilko. Stanje, ki so ga ustvarili, je zato nevzdr\u017eno in bi posledi\u010dno lahko pomenilo tveganje za zni\u017eanje \u017ee dodeljenih sredstev. Pri\u010dakovanja izbranih izvajalcev so glede na zaklju\u010deni razpisni postopek in podpisane pogodbe upravi\u010dena. Med njimi so vsebinske mre\u017ee, stanovska dru\u0161tva in druge nevladne organizacije, ki razvijajo strokovne vidike posameznih kulturnih podro\u010dij ter po vsej Sloveniji zagotavljajo podporne storitve za organizacije in posameznike v kulturi. Menimo tudi, da bi aktualno vodstvo ministrstva moralo spo\u0161tovati rezultate razpisa, v letu 2026 zagotoviti razliko do dodeljenih 517.265,34 evra ter v prora\u010dunskih dokumentih za naslednja leta jasno prikazati kritje celotne \u0161tiriletne obveznosti. <\/strong>Spomnimo, da razpis za podporno okolje ne sledi zgolj dolo\u010dbam Zakona o nevladnih organizacijah, temve\u010d tudi politikam Evropske komisije, ki podporno okolje v kulturi prepoznava kot klju\u010den del \u0161ir\u0161ega kulturnega ekosistema, ki slednjega krepi kot zaokro\u017eeno celoto.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem naj dodamo, da je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na izrecno vpra\u0161anje, \u010demu 3,6 milijonski rez na podprogramu 180308 Umetnostni programi,<\/em> odgovorila:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNapa\u010den je podatek, da naj bi na umetnostnih programih zmanj\u0161ali za nekaj milijonov sredstev. To ne dr\u017ei, tako da ne vem, od kod izhaja.\u00ab[xv]<\/strong><\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ta podatek tudi po na\u0161i oceni jasno izhaja iz samih prora\u010dunskih dokumentov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Rebalans 2026)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Zni\u017eanja celotnega podprograma ni mogo\u010de avtomati\u010dno ena\u010diti z rezom financiranja nevladne kulture, predstavlja pa zmanj\u0161anje podprograma, iz katerega se financira tudi pomemben del neodvisne produkcije.<\/p>\n\n\n\n

Na ukrepu kulturne in kreativne industrije, <\/strong>ki se nahaja pod podprogramom Umetnostni programi<\/em>, je bilo prvotno na\u010drtovanih 323.265 evrov, z rebalansom pa se ukrepu namenja 110.000,00 evrov. Gre za podporo bienalu industrijskega oblikovanja, trienalu slovenske sodobne umetnosti, bene\u0161kemu bienalu, sofinanciranje predstavitve sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnikov ter oblikovalcev, ki Slovenijo predstavljajo na mednarodnih umetni\u0161kih sejmih. V NRP je pod istim podprogramom vklju\u010den projekt 3340-26-0047 Avtorski opusi 2026\u20132027 v skupni vrednosti 411.980 evrov, od tega 207.770 evrov v letu 2026 in 204.210 evrov v letu 2027. Poimenovanje in obdobje projekta se ujemata z dvoletnim projektnim sklopom Avtorski opus v okviru JPR-VP-2026\u20132029, vendar se vrednost projekta NRP ne ujema s se\u0161tevkom dodelitev v tem sklopu.[xvi]<\/a> Po uradnih rezultatih je bilo za projekte v sklopu Avtorski opus dodeljenih 284.949,90 evra v letu 2026 in 291.829,90 evra v letu 2027. Iz objavljenih prora\u010dunskih dokumentov zato ni razvidno, kolik\u0161en del teh dodelitev je zajet v projektu 3340-26-0047 in kako je v integralnem prora\u010dunu izkazano kritje preostalega dela.<\/p>\n\n\n\n

Samostojni ustvarjalci<\/p>\n\n\n\n

Na podprogramu 180306 Nagrade in socialne pravice na podro\u010dju kulture<\/em><\/strong> se sredstva pove\u010dujejo za 6.505.707 evrov iz 11.330.000 evrov na 17.835.707 evrov. Podprogram je namenjen pla\u010dilu mese\u010dnih prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna samostojnim delavcem v kulturi, dodelitvi republi\u0161kih priznavalnin upokojenim ustvarjalcem, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi, njihova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku ter podeljevanju Pre\u0161ernove nagrade in nagrad Pre\u0161ernovega sklada kot najvi\u0161jih priznanj za dose\u017eke v umetnosti v Republiki Sloveniji. V opisu ukrepa je zapisano, da gre za:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPla\u010dila prispevkov za socialno varnost vrhunskim ustvarjalcem na podro\u010dju kulture, ki imajo priznan status samozaposlenega v kulturi, in dnevnih bolni\u0161kih nadomestil za \u010das zadr\u017eanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, za delovne dni do vklju\u010dno 30. delovnega dne bolezni.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Opis je neto\u010den, saj tretji odstavek 82.a \u010dlena ZUJIK dolo\u010da, da mora bolezen trajati najmanj 31 povezanih dni, kar je ob\u010dutno manj. Sprememba iz delovnih v koledarske dni je tudi ena od pozitivnih novosti v zadnji spremembi krovnega zakona. Sprememb prora\u010duna ne pojasnjujejo. Nasprotno trdijo, da \u0161tevilo samostojnih delavcev ostaja relativno stabilno. Pri\u010dakovati bi bilo, da bi ministrstvo v tej fazi \u017ee upo\u0161tevalo nov sistem karierne dinamike, ki velja od 1. marca 2026 in iz tega naslova pove\u010dane obveznosti za pla\u010dilo prispevkov ter to tudi zapisalo v obrazlo\u017eitve prora\u010dunskih dokumentov. Leta 2025 je bilo sicer na podprogramu realiziranih 14.609.521 evrov.[xvii]<\/a> Zvi\u0161anje lahko razumemo kot posledico uvedbe sistema karierne dinamike, \u010detudi ministrstvo tega izrecno ne pojasnjuje. Nadalje velja opozoriti, da smo nedavno na Ministrstvo naslovili poziv, naj bolni\u0161ko nadomestilo za samostojne delavce v kulturi obra\u010dunava v skladu z zakonom. [xviii]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje delovnih \u0161tipendij<\/p>\n\n\n\n

Velik rez je zaznati v okviru politike 19 IZOBRA\u017dEVANJE IN \u0160PORT, pri cilju C8950 – Dvig samozaposlitvenih mo\u017enosti na podro\u010dju kulture<\/strong>. Z rebalansom se podprogramu 190703 \u0160tipendije za potrebe kulturne dejavnosti<\/em> namre\u010d odvzema 700.000 evrov. Gre za vsakoletni razpis, namenjen ustvarjalkam in ustvarjalcem s statusom samostojnega delavca v kulturi ter vpisanim v razvid samozaposlenih, ki opravljajo poklice na podro\u010djih glasbe, uprizoritvenih, intermedijskih ali vizualnih umetnosti, filma ter avdiovizualne kulture, knjige ali oblikovanja. \u0160tipendije pomagajo pri zagotavljanju delovnih pogojev in spodbujajo raziskovalno in ustvarjalno delo umetnic in umetnikov. Z rebalansom se tako jemlje vseh 700.000 evrov na postavki delovnih \u0161tipendij. Kot je zapisano v obrazlo\u017eitvi rebalansa prora\u010duna 2026:<\/p>\n\n\n\n

 \u00bbdodeljevanje delovnih \u0161tipendij omogo\u010da dinami\u010dno prilagoditev vsebinam delovanja na podro\u010djih kulture, ki jih nujno in pestro dopolnjujejo delovni na\u010drti samozaposlenih. Omogo\u010da takoj\u0161nje preverljive rezultate, ki so izkazani z aktivnostmi v teko\u010dem letu, kakor izkazuje tudi trajnej\u0161e u\u010dinke, saj spodbuja ustvarjalni potencial samozaposlenih na podro\u010dju kulture.\u00ab<\/em> [xix]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Ker verjamemo, da zapisano dr\u017ei, moramo ugotoviti, da sta problemati\u010dna tako odlo\u010ditev, da dr\u017eava \u0161tipendij ne bo podelila, kot na\u010din, na katerega se je ukinitev izvedla. Od 700.000 evrov je bilo 170.000 evrov namenjenih za \u0161tipendije za poklicni razvoj in 530.000 evrov za razvoj umetni\u0161kega podro\u010dja. Ministrstvo je postopek za dodelitev \u0161tipendij ustavilo \u017ee julija letos.[xx]<\/a> Zaustavitev postopka za dodelitev delovnih \u0161tipendij se je zgodila tik pred izdajo odlo\u010db, kar pomeni, da je bil postopek \u017ee skoraj kon\u010dan. Prijavitelji so bili o rezultatih razpisa obve\u0161\u010deni sredi maja 2026, ko so tudi prejeli obvestilo o dejstvih in okoli\u0161\u010dinah, pomembnih za izdajo odlo\u010dbe, in o predlogu strokovne komisije. Tistih 87, ki so prejeli pozitivno obvestilo, je na tej podlagi na\u010drtovalo svoje delo. Nekateri so se prijavljali na izobra\u017eevanja ali delavnice, ki so jih krili z lastnimi sredstvi in v dobri veri, da bodo \u0161tipendije prejeli. Spet drugi so se morda zavestno odrekli drugi prilo\u017enosti za delo, ker so verjeli, da jim bo \u0161tipendija omogo\u010dila dragocen \u010das za ustvarjalno delo. Ve\u010d o tovrstnih primerih lahko preberete v analizi ankete o posledicah zastoja pri financiranju in postopkih Ministrstva za kulturo, ki smo jo pripravili v dru\u0161tvu in je dostopna na povezavi<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Druge relevantne spremembe znotraj glavnega programa<\/p>\n\n\n\n

Za 40.000 evrov se zni\u017eujejo sredstva na ukrepu (3340) 3340-24-0030 Informiranje Slovencev v zamejstvu in tujini<\/strong>. Na ukrepu (3340) 3340-24-0024 Delovanje JAK<\/strong> se sredstva zni\u017eujejo iz 942.744 evrov na 894.463 evrov. Na ukrepu 3340-24-0032 Slovenska matica se sredstva zvi\u0161ujejo s 65.221 na 99.697 evrov. Aktualna ministrica Ignacija Fridl Jarc je pred imenovanjem delovala kot tajnica-urednica Slovenske matice in je javno opozarjala na njeno finan\u010dno ranljivost ter pomen stabilne javne podpore.[xxi]<\/a> Pri tem je treba upo\u0161tevati, da financiranje Slovenske matice deloma izhaja neposredno iz Zakona o Slovenski matici, ki dolo\u010da sofinanciranje stro\u0161kov dela najve\u010d treh zaposlenih. Iz prora\u010dunskih dokumentov zato ni mogo\u010de ugotoviti, kolik\u0161en del pove\u010danja predstavlja prilagoditev zakonsko dolo\u010denih stro\u0161kov dela in ali pove\u010danje pomeni tudi vsebinsko \u0161iritev podpore. <\/em>Pri Ministrstvu za kulturo se sredstva na podprogramu 180305 Promocija in razvoj slovenskega jezika pove\u010dujejo s 390.000 na 765.909 evrov. Na ravni celotnega podprograma, ki se izvaja pri ve\u010d prora\u010dunskih uporabnikih, so zneski \u0161e vi\u0161ji.<\/p>\n\n\n\n

Podpora nevladnim organizacijam in civilni dru\u017ebi<\/h2>\n\n\n\n

V glavnem programu 1804 Podpora NVO in civilni dru\u017ebi<\/em><\/strong> se nahaja podprogram 180403 Podpora verskim skupnostim,<\/em><\/strong> za katerega namenjajo kar 2 milijona evrov ve\u010d. Tako bo v ta namen namenjenih 3,02 milijona evrov namesto enega milijona, kot je bilo predvideno v spremembah prora\u010duna za leto 2026. Na podprogramu se zagotavljajo sredstva za izpla\u010devanje dr\u017eavne finan\u010dne pomo\u010di za pla\u010dilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslu\u017ebencev cerkva in drugih verskih skupnosti. Finan\u010dno pomo\u010d v tej obliki v Sloveniji prejema osem cerkva in verskih skupnosti.[xxii]<\/a> Pri tem je treba povedati, da pregled dr\u017eavnega financiranja prispevkov verskim skupnostim v preteklih letih ka\u017ee, da je dr\u017eava od leta 2021 naprej za vse prispevke skupaj namenjala pribli\u017eno tri milijone evrov letno. V letu 2025 je na primer celoten znesek pla\u010danih prispevkov zna\u0161al 2.850.941,75 evrov, od tega jeveliko ve\u010dino, 2.703.289,34 evrov, prejela Katoli\u0161ka cerkev. Tako se zdi, da se s prora\u010dunom zgolj zagotavljajo sredstva, ki bi jih dr\u017eava glede na trenutne zakonske in druge predpise morala izpla\u010dati.<\/p>\n\n\n\n

Ministrstvo za javno upravo<\/p>\n\n\n\n

Za podprogram 180404 Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij ter civilnega in socialnega dialoga<\/em> <\/strong>namenjajo 47.339.646 evrov, kar je 12.831.479 evrov ve\u010d kot v sprejetem na\u010drtu za 2026. Na podprogramu se najve\u010dji del sredstev namenja za sklad za razvoj NVO ter za donacije za upravi\u010dence dela dohodnine. Gre za podprogram, ki se nahaja v okviru politik Ministrstva za javno upravo. Rebalans za leto 2026 pove\u010duje sredstva podprograma in postavke Sklada za razvoj NVO, kjer je namenjenih 8.305.716evrov ve\u010d. Sklad bo zaradi spremembe zakonodaje v prihodnje prikraj\u0161an za dotok nenamenjenega dela dohodnine. Zakon o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni je bil v Dr\u017eavnem zboru potrjen 30. septembra 2026. Zakon med drugim \u010drta prvo alinejo drugega odstavka 28. \u010dlena Zakona o nevladnih organizacijah, ki dolo\u010da, da se v sklad za razvoj nevladnih organizacij stekajo sredstva dohodnine, ki jih dav\u010dni zavezanci niso namenili za financiranje splo\u0161nokoristnih namenov, za financiranje politi\u010dnih strank ali reprezentativnih sindikatov, \u010deprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko. Poziv dru\u0161tva Asociacija vladi, naj ohrani razvojne funkcije sklada za razvoj NVO in prostovoljstva, lahko preberete na povezavi<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Relevantne spremembe v okviru vseh \u0161tirih glavnih programov kulture so po podprogramih prikazane v spodnji preglednici:<\/p>\n\n\n\n

Preglednica 3: Spremembe prora\u010duna za kulturo po podprogramih<\/p>\n\n\n\n

Podprogram<\/strong><\/td>Sprem. prora\u010duna 2026<\/strong><\/td>Sprememba<\/strong><\/td>Rebalans<\/strong><\/td><\/tr>
180102 Podporne dejavnosti<\/td>12.773.407 \u20ac<\/td>4.436.908,00 \u20ac<\/td>17.210.315 \u20ac<\/td><\/tr>
180201 Kulturna dedi\u0161\u010dina<\/td>79.403.032 \u20ac<\/td>339.736,00 \u20ac<\/td>79.742.768 \u20ac<\/td><\/tr>
180302 Mediji in AV<\/td>27.475.162 \u20ac<\/td>-1.209.152,00 \u20ac<\/td>26.266.010 \u20ac<\/td><\/tr>
180303 Mednarodno sodelovanje<\/td>1.570.000 \u20ac<\/td>-465.000,00 \u20ac<\/td>1.105.000 \u20ac<\/td><\/tr>
180306 Nagrade in\u00a0socialne pravice<\/td>11.330.000 \u20ac<\/td>6.505.707,00 \u20ac<\/td>17.835.707 \u20ac<\/td><\/tr>
180307 Ljubiteljska kultura<\/td>6.483.992 \u20ac<\/td>153.579,00 \u20ac<\/td>6.637.571 \u20ac<\/td><\/tr>
180308 Umetnostni programi<\/td>107.640.919 \u20ac<\/td>-3.694.265,00 \u20ac<\/td>103.946.654 \u20ac<\/td><\/tr>
180403 Verske skupnosti<\/td>1.000.000 \u20ac<\/td>2.020.000,00 \u20ac<\/td>3.020.000 \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Rebalans 2026 \u2013 Posebni del)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kohezijska sredstva in razvojni projekti<\/h2>\n\n\n\n

Rebalans pove\u010duje kohezijska sredstva Ministrstva za kulturo in pripadajo\u010do slovensko udele\u017ebo za pribli\u017eno 4,9 milijona evrov. Ministrstvo pove\u010danje povezuje predvsem z vklju\u010devanjem dodatnih projektov v na\u010drt razvojnih programov in razpisi za lokalno kulturno infrastrukturo.<\/p>\n\n\n\n

V NRP so na novo prikazani ali bistveno spremenjeni ve\u010dji investicijski projekti, med njimi obnova gradu Bistra, gradu Grad, Galerije Bo\u017eidar Jakac in Grajske ka\u0161\u010de na Ptuju.<\/p>\n\n\n\n

Preglednica 4: Izbrani novi in spremenjeni investicijski projekti v NRP<\/p>\n\n\n\n

Projekt<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td>2027<\/strong><\/td>2028<\/strong><\/td>202<\/strong>9<\/td><\/tr>
Obnova gradu Grad<\/td>1.464.576 \u20ac<\/td>662.850 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td><\/tr>
Obnova gradu Bistra<\/td>799.427 \u20ac<\/td>1.026.038 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td><\/tr>
Obnova Galerije Bo\u017eidar Jakac<\/td>357.309 \u20ac<\/td>2.134.651 \u20ac<\/td>456.540 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td><\/tr>
Celovita obnova Grajske ka\u0161\u010de<\/td>292.640 \u20ac<\/td>1.399.180 \u20ac<\/td>7.808.180 \u20ac<\/td>0 \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Rebalans prora\u010duna Republike Slovenije za leto 2026, Na\u010drt razvojnih programov.)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Prikazani so prora\u010dunski viri pri Ministrstvu za kulturo, ne nujno celotne vrednosti projektov. Zneskov tudi ni mogo\u010de preprosto se\u0161teti v 4,9-milijonsko pove\u010danje, saj NRP prikazuje celotno na\u010drtovano dinamiko projektov, ne samo sprememb zaradi rebalansa. Grajska ka\u0161\u010da pri tem ni nov projekt, temve\u010d se njena izvedba podalj\u0161uje, glavnina sredstev pa je prestavljena v leto 2028. Pove\u010danje razvojnih sredstev je pomembno, vendar ostaja prete\u017eno investicijsko. Obnova kulturne infrastrukture lahko izbolj\u0161a pogoje za kulturno dejavnost, ne zagotavlja pa sama po sebi programov, umetni\u0161kega dela in sredstev, s katerimi bodo prenovljeni prostori dejansko za\u017eiveli.<\/p>\n\n\n\n

Pri presoji ve\u010dletne investicijske dinamike je pomembno tudi, da se leta 2027 izte\u010de obdobje financiranja po Zakonu o zagotavljanju sredstev za dolo\u010dene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. NRP tako \u017ee sega v obdobje, za katero primerljiv namenski vir \u0161e ni zagotovljen. Vpra\u0161anje, ali bo dr\u017eava zakon podalj\u0161ala oziroma sredstva nadomestila iz rednega prora\u010duna, bo zato posebej pomembno pri presoji prora\u010dunov za leti 2027 in 2028.<\/p>\n\n\n\n

Med ve\u010djimi programskimi projekti, ki so v rebalansu na novo poimensko prikazani v NRP, izstopata Glasbena produkcija RTV Slovenija, za katero je v letih 2026\u20132028 na\u010drtovanih po 4.365.613 evrov letno, in Spodbujanje kulturnih industrij \u2013 CZK 2025, za katerega je v letu 2026 na\u010drtovanih 2.028.124 evrov. Gre za celotne na\u010drte financiranja projektov in ne nujno za sredstva, dodana z rebalansom.<\/p>\n\n\n\n

Kohezijski ukrepi za neodvisno kulturo<\/p>\n\n\n\n

Za nevladne organizacije in neodvisne ustvarjalce so pomembnej\u0161i kohezijski razpisi in programski projekti:<\/p>\n\n\n\n

Preglednica 5: Kohezijski ukrepi, pomembni za neodvisno kulturo<\/p>\n\n\n\n

Ukrep oziroma projekt<\/strong><\/td>Vrednost<\/strong><\/td>Stanje<\/strong><\/td><\/tr>
JR RUIK<\/td>4.416.176,47 \u20ac<\/td>Rok za prijavo je potekel,\u00a0odlo\u010dbe \u0161e niso izdane.<\/td><\/tr>
JR ESS KUF \u2013 gostovalne mre\u017ee<\/td>3.986.911,77 \u20ac<\/td>Izbrane so tri od \u0161tirih\u00a0predvidenih\u00a0mre\u017e.<\/td><\/tr>
JR ESS KUF \u2013 reziden\u010dni centri<\/td>2.700.000 \u20ac<\/td>Izbranih je petnajst centrov.<\/td><\/tr>
Regijski centri KUV \u2013 Bunker<\/td>2.545.000 \u20ac<\/td>Ve\u010dletni projekt 2026\u20132029.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Ministrstvo za kulturo, objavljeni razpisi in rezultati; Rebalans prora\u010duna Republike Slovenije za leto 2026, Na\u010drt razvojnih programov.)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Za Javni razpis za spodbujanje raziskovalnih umetnosti in kulture \u2013 JR RUIK je namenjenih 4.416.176,47 evra, od tega 3.270.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rok za oddajo vlog je potekel maja 2026, odlo\u010dbe pa \u0161e niso bile izdane.[xxiii]<\/a> Usoda razpisa je zato za zdaj nejasna. RUIK v NRP tudi ni prikazan kot samostojen poimenski projekt. Njegova vrednost in na\u010drtovana dinamika sta dolo\u010deni v razpisni dokumentaciji, iz prora\u010dunskih dokumentov pa ni mogo\u010de spremljati, pod katerimi projektnimi \u0161iframi in kdaj bodo evidentirane izbrane operacije. Glede na ustavljanje in zamikanje drugih razpisov bi moralo ministrstvo \u010dim prej pojasniti, ali bo RUIK izveden v objavljenem obsegu in kdaj bodo prijavitelji prejeli odlo\u010dbe.<\/p>\n\n\n\n

Pri razpisu za gostovalne mre\u017ee in reziden\u010dne centre so rezultati \u017ee objavljeni.[xxiv]<\/a> Gre za eno finan\u010dno ovojnico v vi\u0161ini 6.755.882,37 evra, razdeljeno na dva sklopa. Razpis je predvideval po eno gostovalno mre\u017eo na podro\u010djih glasbene umetnosti, sodobnega plesa, uprizoritvenih umetnosti ter vizualne in intermedijske umetnosti. Izbrane so bile tri: mre\u017ea pod vodstvom Kina \u0160i\u0161ka, Mre\u017ea za sodobni ples pod vodstvom Lutkovnega gledali\u0161\u010da Maribor in Odrska mre\u017ea pod vodstvom KUD Moment. Brez izbrane gostovalne mre\u017ee je ostalo podro\u010dje vizualnih in intermedijskih umetnosti. Razpis je hkrati omogo\u010dal prenos neporabljenih sredstev iz gostovalnih mre\u017e v reziden\u010dne centre, skupaj pa je bilo dodeljenih 6.686.911,77 evra. Del sredstev za neizbrano mre\u017eo je bil tako prenesen na reziden\u010dne centre, namesto prvotno predvidenih osmih je bilo izbranih petnajst centrov, vsakemu pa je bilo dodeljenih 180.000 evrov. Tak\u0161na prerazporeditev ni zgolj tehni\u010dna: krepi reziden\u010dne programe, hkrati pa vizualne in intermedijske umetnosti pu\u0161\u010da brez na\u010drtovane gostovalne infrastrukture.<\/p>\n\n\n\n

Celotna ovojnica razpisa in njena letna dinamika v NRP nista prikazani pod samostojnim poimenskim projektom. Rezultati poka\u017eejo, komu in koliko sredstev je bilo dodeljenih, prora\u010dunski dokumenti pa ne omogo\u010dajo enako neposrednega spremljanja izpla\u010dil do leta 2029. Rezultati so bili objavljeni, izvajanje \u0161e ni steklo, ministrstvo pa tudi ni objavilo spremenjene \u010dasovnice. Ker se morajo projekti zaklju\u010diti do septembra 2029, zamik skraj\u0161uje obdobje njihovega dejanskega izvajanja ter pove\u010duje pritisk na zaposlovanje, gostovanja in reziden\u010dne programe. Ministrstvo bi moralo pojasniti razloge za zastoj, navesti predvideni datum podpisa pogodb in zagotoviti, da zamuda ne bo povzro\u010dila kraj\u0161anja programov ali zmanj\u0161anja \u017ee dodeljenih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

V NRP je na novo poimensko prikazan tudi projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje, katerega nosilec je zavod Bunker. V obdobju 2026\u20132029 je zanj na\u010drtovanih 2.545.000 evrov.[xxv]<\/a> Pri tem ne gre za nov ukrep rebalansa, temve\u010d za njegovo prora\u010dunsko umestitev. Je pa pomemben primer ve\u010dletnega kohezijskega financiranja, pri katerem je nosilec nevladna organizacija v kulturi.<\/p>\n\n\n\n

Na\u010drt za okrevanje in odpornost<\/p>\n\n\n\n

V NRP ostajajo tudi kulturni projekti iz Na\u010drta za okrevanje in odpornost, ki se zaklju\u010dujejo v letu 2026. Za projekt Arhiva Republike Slovenije e-ARH.si je na\u010drtovanih 930.410 evrov. To je pribli\u017eno 1.486 evrov manj kot v spremembah prora\u010duna za leto 2026, zato pri tem projektu ne gre za dodatna sredstva, zagotovljena z rebalansom. Pove\u010danja sredstev NOO na ravni celotnega dr\u017eavnega prora\u010duna zato ne moremo samodejno pri\u0161teti k pove\u010danju prora\u010duna za kulturo. Pri projektu e-ARH.si gre za zaklju\u010devanje \u017ee za\u010detega projekta, ne pa za novo ali trajno pove\u010danje rednega financiranja kulture.<\/p>\n\n\n\n

Rebalans ka\u017ee smer pomembnih sprememb za kulturno-umetni\u0161ki sektor<\/h2>\n\n\n\n

Rebalans prora\u010duna za leto 2026 res prina\u0161a pove\u010danje sredstev za kulturo, vendar podrobnej\u0161i pregled poka\u017ee, da pove\u010danje ni enakomerno porazdeljeno in ne pomeni nujno izbolj\u0161anja polo\u017eaja nevladne kulture. Na nekaterih podro\u010djih, ki neposredno zadevajo nevladne organizacije, samostojne delavce in neodvisne ustvarjalce, se sredstva dejansko zmanj\u0161ujejo.<\/p>\n\n\n\n

Posebej izstopa zmanj\u0161anje sredstev za umetnostne programe, mednarodno kulturno sodelovanje ter medije in avdiovizualno kulturo. Hkrati so bila z rebalansom v celoti odvzeta sredstva za delovne \u0161tipendije za samostojne delavce v kulturi. Te\u017eavo predstavlja tudi na\u010drtovanje sredstev za podporno okolje v kulturi, kjer obstaja o\u010ditno neskladje med sredstvi, ki so bila \u017ee dodeljena upravi\u010dencem, in sredstvi, zagotovljenimi v prora\u010dunskih dokumentih. Financiranje podpornega okolja pomeni sofinanciranje ve\u010dletnih podpornih projektov vsebinskih mre\u017e nevladnih organizacij v kulturi, stanovskih organizacij v kulturi in drugih nevladnih organizacij v kulturi, ki izvajajo podporne aktivnosti. Za nevladno kulturo je to pomembno, saj podporne organizacije zagotavljajo infrastrukturo, strokovno podporo, zagovorni\u0161tvo, informiranje in razvojne kapacitete. Posamezni ustvarjalci in organizacije sami tovrstno podporo te\u017eko zagotavljajo oziroma je sploh ne morejo.<\/p>\n\n\n\n

Obenem pove\u010danje sredstev za socialne pravice samostojnih delavcev ka\u017ee, da se del dodatnih sredstev usmerja v zagotavljanje zakonskih obveznosti dr\u017eave. To je pomembno in potrebno, vendar tak\u0161no pove\u010danje samo po sebi ne pomeni ve\u010dje podpore ustvarjalnemu delu. \u0160e ve\u010d, ministrstvo ni predstavilo izra\u010dunov, ki bi pojasnjevali, da se zaveda, da bo zaradi uvedbe sistema karierne dinamike nujno pri\u0161lo tudi do povi\u0161anja stro\u0161kov, ki nastanejo s pla\u010dilom prispevkov za samostojne delavce v kulturi. Ob tem je pomenljivo, da aktualno vodstvo ministrstva napoveduje spremembo krovnega zakona v kulturi, pri \u010demer upamo, da bo dele\u017enikom spremembe sporo\u010dalo pravo\u010dasno ter jih sprejemalo v dialogu z njimi.<\/p>\n\n\n\n

Rebalans vsaj delno tako ka\u017ee na prerazporejanje in prilagajanje prora\u010duna obstoje\u010dim obveznostim, ne pa nujno na bistvene in korenite spremembe v kulturnih politikah. Za sektor neodvisne kulture je bistveno, da se v nadaljnjem na\u010drtovanju prora\u010dunov zagotovi predvsem predvidljivost, preglednost in kontinuiteta financiranja<\/strong>. Ministrstvo bi moralo spo\u0161tovati \u017ee izvedene razpisne postopke in prevzete obveznosti, zagotoviti sredstva za ukrepe, ki so bili javno objavljeni in na podlagi katerih so upravi\u010denci na\u010drtovali svoje delo, ter prepre\u010diti, da bi se razpisi ustavljali ali sredstva zmanj\u0161evala po zaklju\u010dku razpisnih postopkov.<\/p>\n\n\n\n

Pri pripravi prora\u010dunov za leti 2027 in 2028 je treba posebno pozornost nameniti ukrepom, ki neposredno podpirajo neodvisno produkcijo. To pomeni ustrezno financiranje umetni\u0161kih programov in projektov, ve\u010dletnega financiranja, podpornega okolja, delovnih \u0161tipendij, mednarodnega sodelovanja ter ukrepov za izbolj\u0161anje delovnih pogojev samostojnih delavk in delavcev v kulturi ter drugih prekarnih delavcev v kulturi. Pri tem bi morala biti rast sredstev za kulturo merjena ne le nominalno, ampak tudi glede na rast celotnega dr\u017eavnega prora\u010duna in glede na dejanske potrebe sektorja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu ugotavljamo, da vi\u0161ji skupni prora\u010dun Ministrstva za kulturo \u0161e ne pomeni tudi mo\u010dnej\u0161e podpore neodvisni kulturi. Za oceno u\u010dinkov rebalansa je treba gledati, kam so dodatna sredstva dejansko usmerjena in katerim ukrepom so bila sredstva odvzeta. Pregled za leto 2026 ka\u017ee, da so se ob pove\u010danju celotnega prora\u010duna ministrstva zmanj\u0161ala sredstva za ve\u010d ukrepov, ki so neposredno povezani z neodvisno produkcijo, med drugim za umetnostne programe, mednarodno sodelovanje, medije in delovne \u0161tipendije. Zato je za prihodnje prora\u010dune bistveno, da se poleg zagotavljanja zakonskih obveznosti okrepijo tudi razvojni ukrepi kulturne politike in s tem izbolj\u0161ajo pogoji za stabilno, raznoliko in neodvisno kulturno produkcijo.<\/p>\n\n\n\n

Vlado in Dr\u017eavni zbor zato pozivamo, da pri nadaljnji obravnavi prora\u010dunov za leti 2027 in 2028 na podro\u010dju kulture:<\/p>\n\n\n\n