{"id":12485,"date":"2026-09-24T08:50:06","date_gmt":"2026-09-24T08:50:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12485"},"modified":"2026-09-24T08:50:08","modified_gmt":"2026-09-24T08:50:08","slug":"porocilo-z-izobrazevanja-kaj-moram-vedeti-ko-vstopam-v-pogodbo-z-drzavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/24\/porocilo-z-izobrazevanja-kaj-moram-vedeti-ko-vstopam-v-pogodbo-z-drzavo\/","title":{"rendered":"Poro\u010dilo z izobra\u017eevanja \u00bbKaj moram vedeti, ko vstopam v pogodbo z dr\u017eavo?\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

V Asociaciji smo organizirali izobra\u017eevanje z naslovom \u00bbKaj moram vedeti, ko vstopam v pogodbo z dr\u017eavo? Upravne pogodbe v kulturno-umetni\u0161kem sektorju skozi teorijo in prakso\u00ab. Sre\u010danje je potekalo v torek 22. septembra 2026 v prostorih Doma Sindikatov. V pri\u010dujo\u010dem prispevku izpostavljamo nekaj glavnih ugotovitev iz predavanja.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Izobra\u017eevanje je izvedla doc. dr. Katja \u0160temberger Brizani s Katedre za upravno pravo Prave fakultete UL. Predavateljica je uvodno uro namenila osnovnemu orisu instituta upravne pogodbe, predstavila je njegov razvoj v evropskem kontekstu in v Sloveniji, kamor so upravne pogodbe pri\u0161le zlasti iz francoskega prava. \u0160temberger Brizanu je \u017ee uvodoma pojasnila, da \u00bbupravne pogodbe kot nek splo\u0161ni normativni institut niso urejene\u00ab. Po njenih besedah so se v Sloveniji sprva pojavile v teoriji, od tam pa so postopama romale v sodno prakso, medtem ko so podro\u010dni predpisi \u2013 kljub temu, da noben zakon v Sloveniji ne pozna pojma upravne pogodbe \u2013 za\u010deli uvajati njihove specifi\u010dne elemente. \u010cemu se na tej rde\u010di spletni strani sploh posve\u010damo pogodbam, ki se \u2013 kot trdi predavateljica \u2013 sploh ne pojavljajo v\u00a0 slovenski zakonodaji? Zakaj so pomembne za kulturne delavke in delavce?<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika 1: Izobra\u017eevanje o upravnih pogodbah (Foto: Tadej Pavkovi\u010d).<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Preprosto re\u010deno: upravne pogodbe so institut za uravnavanje pla\u010dil iz javnih sredstev. Z drugimi besedami: ko kulturni delavec ali delavka oziroma kulturna organizacija prejme javna sredstva, teh ne prejme na podlagi klasi\u010dne civilnopravne, temve\u010d na osnovi \u2013 verjetno ste \u017ee ugotovili \u2013 upravne pogodbe. Slednjo moremo razumeti kot dvostranski pravni posel, kjer na eni strani nastopa dr\u017eava oziroma izbrani javnopravni subjekt (npr. Ministrstvo za kulturo) in na drugi strani fizi\u010dne ali pravne tretje osebe (npr. samostojni delavec ali delavka v kulturi). Za upravne pogodbe je zna\u010dilen izrazito neenak polo\u017eaj pogodbenih strank. Upravni oziroma regulatorni del je pogosto dolo\u010den s predpisom ali javnim razpisom, poleg tega dr\u017eava enostransko pripravi pogodbo v kateri si lahko pridr\u017ei razli\u010dne pravice, npr. do nadzora, do tega da morajo podpisniki v dolo\u010denih obdobjih poro\u010dati izvedbo pogodbenih obveznosti in celo, da lahko \u2013 pod dolo\u010denimi pogoji \u2013 pogodbo spremeni oziroma razve\u017ee v imenu javnega interesa<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika 2: Shemati\u010dni prikaz dolo\u010db upravnih pogodb (vir: gradivo o upravnih pogodbah doc. dr. Katje \u0160temberger Brizani).<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Vendar pa ta prejkone dominantna vloga dr\u017eave ni absolutna. Fizi\u010dnim in pravnim pogodbenim strankam je vendarle na voljo dolo\u010deno pravno varstvo. In sicer v dveh fazah. Prvi\u010d v predpogodbeni fazi, in sicer v sferi upravnega varstva (prito\u017eba v upravnem postopku, upravni spor) in nato po sprejetju pogodbe v sferi civilnega varstva (za upravne pogobe je odgovorno splo\u0161no sodi\u0161\u010de). Za uveljavljanje pravic je zato klju\u010dno razumevanje, v kateri fazi se izvajalec nahaja, saj se pravno varstvo razlikuje:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Faza razpisa\/poziva:<\/strong> Izvajalec \u0161e nima pravice do sredstev, ima pa pravico do zakonitega postopka in enake obravnave.<\/li>\n\n\n\n
  2. Faza odlo\u010dbe:<\/strong> Pozitivna (dokon\u010dna) odlo\u010dba ustvari javnopravno vezanost ministrstva. Ministrstvo mora<\/em> ponuditi pogodbo v podpis.<\/li>\n\n\n\n
  3. Faza pogodbe:<\/strong> \u0160ele podpisana pogodba je pravni naslov za pridobitev sredstev.<\/li>\n\n\n\n
  4. Faza izvajanja in pla\u010dila:<\/strong> Zapadlost terjatve nastane, ko so izpolnjeni pogodbeni pogoji in ko ministrstvo neupravi\u010deno zamuja s pla\u010dilom po vlo\u017eenem zahtevku.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n
    \"\"
    Slika 3: Shemati\u010dni prikaz faz javnega financiranja (vir: gradivo o upravnih pogodbah doc. dr. Katje \u0160temberger Brizani).<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

    Kot smo povedali \u017ee v uvodu, upravne pogodbe kot splo\u0161ni normativni institut niso urejene, zato za njih obi\u010dajno veljajo podro\u010dni predpisi. Za kulturno-umetni\u0161ko dejavnost je za to veljaven Zakon o uresni\u010devanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK)<\/a>. Ena izmed najve\u010djih specifik upravnih pogodb v kulturi je pravica dr\u017eave, da pose\u017ee v \u017ee sklenjeno pogodbo zaradi pomanjkanja denarja. ZUJIK (97. in 98. \u010dlen) tukaj postavlja jasna, a za izvajalce zahtevna pravila:<\/p>\n\n\n\n

    (a) Sprememba pogodbe (97. \u010dlen ZUJIK): Manj denarja pomeni manj dela.<\/strong> \u010ce se zmanj\u0161ajo sredstva prora\u010duna, namenjena za kulturo, se pogodba lahko enostransko spremeni. A pozor \u2013 to ni avtomatski algoritem! Ministrstvo ne sme<\/strong> preprosto zarezati financiranja za 20 % in vam hkrati nalo\u017eiti, da morate izvesti nespremenjen<\/em> obseg programa. Zmanj\u0161anju financiranja mora nujno ustrezati tudi sorazmerno zmanj\u0161anje obsega programa, aktivnosti in rokov. Pomembno:<\/em> Ta \u010dlen ne velja za vsako likvidnostno te\u017eavo ministrstva, napako pri na\u010drtovanju ali pomanjkanje na posamezni prora\u010dunski postavki. Zakon zahteva zmanj\u0161anje sredstev prora\u010duna, namenjenih za kulturo<\/em>. Same napovedi predvidenega zmanj\u0161anja sredstev oziroma napovedi o rebalansu niso utemeljen razlog za zmanj\u0161anje sredstev oziroma prekinitev izpla\u010devanja sredstev.<\/p>\n\n\n\n

    (b) Razveza pogodbe (98. \u010dlen ZUJIK): Ko je luknja pregloboka.<\/strong> \u010ce je prora\u010dunska luknja tako globoka, da izvedba programa sploh<\/em> ni ve\u010d mogo\u010da, se pogodba razve\u017ee. V tem primeru morate vrniti neuporabljena sredstva, a vam mora biti omogo\u010deno, da obdr\u017eite tisti del, ki ga je program \u017ee smiselno porabil. Za razliko od francoskega prava, kjer imajo izvajalci pravico do finan\u010dnega ravnote\u017eja in od\u0161kodnine za izgubljeni prihodek, ZUJIK pri zakonitem posegu dr\u017eave kulturnikom ne zagotavlja avtomati\u010dne pravice do od\u0161kodnine.<\/p>\n\n\n\n

    Nekaj prakti\u010dnih zagonetk<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Predavateljica je izpostavila nekaj klasi\u010dnih situacij, s katerimi se kulturniki prepogosto sre\u010dujete:<\/p>\n\n\n\n

      \n
    • Scenarij: “Odlo\u010dbo imamo, pogodbe pa ne dobimo”<\/strong> \u010ce ministrstvo zaradi prora\u010dunske luknje zadr\u017euje po\u0161iljanje pogodb v podpis, \u0161e ne morete to\u017eiti zahtevka za pla\u010dilo (pogodba namre\u010d ni sklenjena). Lahko pa uveljavljate od\u0161kodninsko odgovornost dr\u017eave (po 26. \u010dlenu URS) za neutemeljeno opustitev sklenitve pogodbe.<\/li>\n\n\n\n
    • Scenarij: “Ministrstvo nam je po e-po\u0161ti sporo\u010dilo, naj ne vlagamo zahtevkov”<\/strong> Tak\u0161no obvestilo je le materialno dejanje<\/em> in ne pravni akt. Ne spremeni pogodbe. \u010ce zaradi tega e-maila ne vlo\u017eite zahtevka, si lahko sami prikraj\u0161ate pravico do pla\u010dila. \u010ce je pogodbeni rok za pla\u010dilo \u017ee potekel, dr\u017eava zamuja in ji lahko zara\u010dunate zakonske zamudne obresti. Notranji prora\u010dunski problemi dr\u017eave ne odpravljajo zapadle pogodbene obveznosti.<\/li>\n\n\n\n
    • Scenarij: “Spremembe na na\u0161i strani”<\/strong> \u010ce ugotovite, da programa ne boste mogli izvesti (npr. odpadejo tuji gostje, vi\u0161ja sila), morate o tem v 8 dneh<\/strong> obvestiti skrbnika pogodbe. \u010ce ministrstvo odstopi od pogodbe, boste morali vrniti \u017ee prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Pravno varstvo: Kje in kako se boriti za svoje pravice?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Ker gre za “hibridno” razmerje, je tudi pravno varstvo razdeljeno na dva tabora:<\/p>\n\n\n\n

        \n
      1. Upravni spor (pred Upravnim sodi\u0161\u010dem):<\/strong> Vse, kar se dogaja pred<\/em> podpisom pogodbe (spori glede razpisne dokumentacije, meril, izdaje odlo\u010dbe, molka organa).<\/li>\n\n\n\n
      2. Civilni postopek (pred sodi\u0161\u010dem splo\u0161ne pristojnosti):<\/strong> Vse, kar se dogaja po<\/em> podpisu pogodbe (neizpla\u010dilo sredstev, zamudne obresti, od\u0161kodnine, enostranske spremembe).\n
          \n
        • Opozorilo za konec:<\/em> Pred to\u017ebo na civilnem sodi\u0161\u010du je obvezna predhodna poravnava<\/strong> pred Dr\u017eavnim odvetni\u0161tvom RS (27. \u010dlen ZDOdv). \u010ce tega koraka presko\u010dite, se vam to\u017eba zavr\u017ee.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n
          \"\"
          Slika 4: Tabelari\u010dni prikaz pravnega varstva pri vstopanju v pogodbo z dr\u017eavo (vir: gradivo o upravnih pogodbah doc. dr. Katje \u0160temberger Brizani).<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

          Zaklju\u010dek: Niste nemo\u010dni<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          Pogodbe o financiranju v kulturi so instrument, kjer ima dr\u017eava zaradi varovanja “javnega interesa” dolo\u010deno prednost in mo\u010d enostranskih posegov. A kot je pokazalo predavanje \u2013 izvajalci niste brez pravne za\u0161\u010dite.<\/p>\n\n\n\n

          Nekaj vodil za kulturnike:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            \n
          1. Ne pristajajte na “manj denarja za enak obseg dela”:<\/strong> Vztrajajte pri sorazmernem zmanj\u0161anju obsega va\u0161ih pogodbenih obveznosti.<\/li>\n\n\n\n
          2. E-mail ni pravni akt:<\/strong> Notranja navodila uradnikov ne spremenijo zapadlosti va\u0161ih terjatev.<\/li>\n\n\n\n
          3. Komunicirajte pravo\u010dasno:<\/strong> Spremembe pri izvedbi programa javite takoj (v 8 dneh), da se izognete vra\u010dilu sredstev z obrestmi.<\/li>\n\n\n\n
          4. Iz\u010drpavajte pravne poti:<\/strong> \u010ce dr\u017eava neupravi\u010deno zamuja, zahtevajte zamudne obresti \u2013 a ne pozabite na obvezen postopek pred Dr\u017eavnim odvetni\u0161tvom<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            V Asociaciji smo organizirali izobra\u017eevanje z naslovom \u00bbKaj moram vedeti, ko vstopam v pogodbo z dr\u017eavo? Upravne pogodbe v kulturno-umetni\u0161kem sektorju skozi teorijo in prakso\u00ab. Sre\u010danje je potekalo v torek 22. septembra 2026 v prostorih Doma Sindikatov. V pri\u010dujo\u010dem prispevku izpostavljamo nekaj glavnih ugotovitev iz predavanja.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,27,6,37,12,26,22,3,23,10],"tags":[],"class_list":["post-12485","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanja","category-asociacija","category-dogodki","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-usposabljanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12485","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12485"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12485\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12492,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12485\/revisions\/12492"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12485"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12485"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12485"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}