{"id":12457,"date":"2026-09-22T13:34:37","date_gmt":"2026-09-22T13:34:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12457"},"modified":"2026-11-03T09:17:32","modified_gmt":"2026-11-03T09:17:32","slug":"analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/22\/analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-maribor\/","title":{"rendered":"Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Maribor"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mestno ob\u010dino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi \u017eupan Aleksander Sa\u0161a Arsenovi\u010d, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strate\u0161ki dokument na podro\u010dju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM 2024\u20132027 (LPK), ki je bil sprejet konec leta 2024, izvajati pa se je za\u010del v letu 2025. Prej\u0161nji lokalni program je veljal do leta 2020. Med letoma 2021 in 2024 je bil tako Maribor brez veljavnega lokalnega programa za kulturo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Preden je ob\u010dina sprejela aktualni LPK, je pripravila Strategijo razvoja kulture v Mestni ob\u010dini Maribor v obdobju 2022-2026. Tekom javne razprave je prejela preko 200 odzivov in komentarjev. Z obse\u017enim komentarjem smo se odzvali v dru\u0161tvu Asociacija in ocenili, da je strategija v prete\u017eni meri instrumentalizacija kulture, umetnosti in dedi\u0161\u010dine za potrebe uresni\u010ditev partikularne vizije mestnih odlo\u010devalcev, ki se v zaskrbljujo\u010di meri ogiba premisleka o razvoju kulture v MOM skozi uresni\u010devanje javnega interesa za kulturo ter zagotavljanje javnih kulturnih dobrin za potrebe lokalnega prebivalstva in dr\u017eavljanov, temve\u010d kulturo vidi predvsem kot orodje za polnjenje mestnega prora\u010duna skozi gospodarski in turisti\u010dni razvoj mestne ob\u010dine. Ocenili smo, da dokument ignorira in neustrezno naslavlja temeljne te\u017eave mariborske kulture, kot so finan\u010dna podhranjenost, zamejen dostop do infrastrukture, odsotnost dialoga z mestnimi odlo\u010devalci ter beg ustvarjalcev.[i]<\/a><\/sup> Sindikat ZASUK in takratni mariborski Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev sta decembra 2023 sprejem dokumenta podprla, hkrati pa opozorila na \u00bbzmanj\u0161ano ambicioznost dokumenta z ohlapno definiranimi ukrepi in kazalniki brez konkretnih \u0161tevilk, ob pomanjkanju \u010dasovnice in finan\u010dnih planov za izvedbo\u00ab.[ii]<\/sup><\/a><\/em> V letu 2024 so bile na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane t. i. fokusne skupine na vseh podro\u010djih kulturnega ustvarjanja, kot jih navaja in obravnava LPK. Te so sestavljene iz dele\u017enikov javnega in zasebnega sektorja, ki delujejo na podro\u010dju kulture. Vseh osem fokusnih skupin je uvodoma opravilo fokusno delavnico, na kateri so med seboj izbrali predstavnike, ki zastopajo podro\u010dje v okviru za\u010dasne strokovne komisije za spremljanje in vrednotenje LPK. Za\u010dasno strokovno komisijo je imenoval \u017eupan MO Maribor. V evalvacijskem poro\u010dilu za leto 2025 tako med ugotovitvami fokusne skupine za intermedijske umetnosti beremo, da ob\u010dini v letu 2025 ni uspelo vzpostaviti sistema kvalitativnega merjenja u\u010dinkov ukrepov in aktivnosti lokalnega programa. Poro\u010dilo sicer spremlja izvedbo ukrepov; opozorilo skupine se nana\u0161a na kvalitativno vrednotenje u\u010dinkov, kakovosti kulturne ponudbe in zadovoljstva uporabnikov.[iii]<\/sup><\/a> Evalvacijsko poro\u010dilo torej potrjuje opozorila, ki so bila podana \u017ee v \u010dasu priprave LPK.<\/p>\n\n\n\n

Kazalniki v LPK so res zastavljeni konservativno. Na primer, trajni dialog z dele\u017eniki v kulturi si ob\u010dina predstavlja z izvedbo dveh fokusnih sre\u010danj na leto, na katerih naj bi dele\u017eniki \u00bbparticipativno na\u010drtovali na podro\u010dju kulture in razvoja mesta\u00ab. Prav tako LPK vsebuje zavezo o rasti sredstev za programe na podro\u010dju kulture, pri \u010demer predvideva letno pove\u010devanje in nezmanj\u0161evanje tudi v manj ugodnih letih, vendar brez konkretno dolo\u010dene vi\u0161ine rasti.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dina je v novem programu zapisala, da je ve\u010dina ukrepov iz prej\u0161njega LPK 2015\u20132020 ostala neuresni\u010denih. Kot so zapisali, na primer, naj bi po na\u010drtu LPK 2015\u20132020 sredstva prora\u010duna MOM za teko\u010de financiranje kulturnih dejavnosti (brez investicij in investicijskega vzdr\u017eevanja) v letih med 2014 in 2020 narasla skupno za 1.861.140,00 evrov, dejanska prora\u010dunska sredstva za teko\u010de dejavnosti kulture pa so zrasla za 1.020.381,00 evrov, kar je 54,8 % napovedanih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Javni kulturni zavodi kot prioriteta kulturnega razvoja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Najve\u010dja kulturna ustanova v MOM je SNG Maribor z ve\u010d kot 300 zaposlenimi in preko 100 honorarnimi sodelavci, ki pa je dr\u017eavni javni zavod in je leta 2025 od Ministrstva za kulturo prejel 16.824.389 evrov od skupno 19.776.828 evrov prihodkov, torej pribli\u017eno 85 %.[xiii]<\/a><\/sup> MOM je sicer ustanoviteljica ali soustanoviteljica ve\u010d javnih zavodov, med katerimi so Narodni dom Maribor, Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Mariborska knji\u017enica in Center judovske kulturne dedi\u0161\u010dine Sinagoga.<\/p>\n\n\n\n

Eden najve\u010djih prejemnikov ob\u010dinskih sredstev za kulturo je bil v letu 2025 Narodni dom Maribor, ki je prejel 2.987.108,34 evrov, kar predstavlja pribli\u017eno 32,5 % v nadaljevanju prikazanih sredstev za javne zavode. Konec leta 2025 je imel zavod 39 redno zaposlenih, ve\u010dino sredstev, to je okvirno 70 % ali 2.987.108,34 evrov za redno dejavnost, pa je prejel prek MOM. V tem znesku je tudi 130.000,00 evrov dr\u017eavnih sredstev, prenesenih prek ob\u010dinskega prora\u010duna. Narodni dom je od avgusta 2026 tudi upravljalec Centra Rotov\u017e, mestne hi\u0161e kulture, ki bo zdru\u017eevala Mariborsko knji\u017enico, Umetnostno galerijo Maribor in Art kino Rotov\u017e. Gradbena dela za center so se pri\u010dela spomladi 2022, preko 90 % oziroma ve\u010d kot 36 milijonov evrov vseh sredstev pa prispevata dr\u017eava Slovenija in EU v okviru kohezijskih sredstev. Center naj bi se odprl februarja 2027.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2025 je MOM za razpise in njihovo izvedbo namenila 865.000,00 evrov (brez ljubiteljske kulture), in sicer 650.000,00 evrov za programe v kulturi, 190.000,00 evrov za projekte v kulturi ter 25.000,00 evrov za stro\u0161ke razpisov in ekspertnih skupin. Od skupnega zneska je bilo torej 840.000,00 evrov odobrenih za podporo izvajalcem; preostalih 25.000,00 evrov je namenjenih izvedbi razpisov in delu strokovnih komisij. Nadaljnji prera\u010duni temeljijo na 840.000,00 evrih odobrenih podpor. Narodni dom v letnem poro\u010dilu istega obdobja izkazuje realizacijo financiranja pla\u010d in drugih stro\u0161kov dela po denarnem toku v vi\u0161ini 1.407.327,54 evra, kar ob 39 zaposlitvah pomeni pribli\u017eno 36.085 evrov na zaposlenega, vklju\u010dno z zimskim regresom.[xiv]<\/a><\/sup> \u010ce vzamemo znesek, ki ga Narodni dom za redno dejavnost prejme prek MOM, in ga delimo s \u0161tevilom zaposlenih, dobimo financiranje na zaposlenega v Narodnem domu, in sicer 76.592,52 evra. Razpisni denar za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture) v letu 2025 torej ustreza pribli\u017eno enajstkratniku tako izra\u010dunanega financiranja na zaposlenega. Primerjava je ilustrativna: financiranje redne dejavnosti zavoda vklju\u010duje tudi programske in obratovalne stro\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2025 je sicer MOM odobrila podporo 35 projektom in 25 programom s podro\u010dja kulture, skupaj torej 60 projektom in programom razli\u010dnih subjektov. Povpre\u010dna odobrena podpora projektu oziroma programu v tem letu torej zna\u0161a 14.000,00 evrov. Po zaklju\u010dnih poro\u010dilih je bilo realiziranih 832.000,00 evrov za 34 projektov in 25 programov.<\/p>\n\n\n\n

Kazalnik (2025)<\/strong><\/td>Znesek<\/strong><\/td><\/tr>
Financiranje redne dejavnosti Narodnega doma prek MOM na zaposlenega<\/td>76.592,52  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Financiranje stro\u0161kov dela po denarnem toku na zaposlenega<\/td>36.085,32  \u20ac<\/td><\/tr>
Povpre\u010dna odobrena podpora projektu oziroma programu (60 podpor)<\/td>14.000,00  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Razmerje<\/strong><\/td>5,47 : 1<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
Kazalnik (2025)<\/strong><\/td>Znesek<\/strong><\/td><\/tr>
Financiranje redne dejavnosti Narodnega doma prek MOM<\/td>2.987.108,34  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Celotni stro\u0161ki dela zaposlenih<\/td>1.423.349,47  \u20ac<\/td><\/tr>
Sredstva za razpise in njihovo izvedbo (brez ljubiteljev)<\/td>865.000,00  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Letno poro\u010dilo Narodnega doma Maribor za leto 2025<\/a>, programski razpis in zaklju\u010dno poro\u010dilo<\/a>, projektni razpis in zaklju\u010dno poro\u010dilo<\/a>, lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Narodni dom ob tem redno poro\u010da o kadrovski podhranjenosti ter dejstvu, da MOM pri financiranju ne sledi realni rasti stro\u0161kov dela. Razmerje 5,47 proti 1 ilustrira, da ob\u010dinsko financiranje kulture v Mariboru pomeni financiranje javnih zavodov in delovnih mest v javnih zavodih, medtem ko vi\u0161ine subvencij nevladnemu sektorju omejujejo mo\u017enosti financiranja rednih zaposlitev.<\/p>\n\n\n\n

Povedati je treba, da vsi zavodi niso v enaki meri odvisni od ob\u010dine. Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor je na primer v letu 2024 od MOM prejelo 36 % vseh prihodkov, od dr\u017eave pa preko 40 %. Do razlikovanja pride zaradi t. i. ob\u010dinskih javnih zavodov \u0161ir\u0161ega pomena, kot so opredeljeni v 67. \u010dlenu ZUJIK. Gre za zavode, katerih pomen presega okvire lokalne skupnosti in ki zadovoljujejo tudi kulturne potrebe prebivalcev sosednjih ob\u010din, ter s svojim delovanjem prispevajo k razvoju regije, kar je v javnem interesu dr\u017eave. V teh primerih lahko dr\u017eava za financiranje programa javnega zavoda zagotovi ustrezna dodatna sredstva iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor tako prejema sredstva od Ministrstva za kulturo na podlagi obsega dejavnosti preteklih let in delno presoje strokovne komisije, podlaga za to pa je 3. \u010dlen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor, ki dolo\u010da, da gre za zavod posebnega pomena v skladu s 67. \u010dlenom ZUJIK, saj gledali\u0161\u010de s svojo gostovalno politiko in ponudbo kulturnih dobrin oskrbuje obmo\u010dje \u0161ir\u0161e severovzhodne Slovenije, deloma pa tudi druga obmo\u010dja dr\u017eave.[iv]<\/sup><\/a> V primeru Narodnega doma Maribor je enako, saj je Narodni dom na podlagi 67. \u010dlena ZUJIK od MK leta 2024 prejel 120.000,00 evrov, leta 2025 130.000,00 evrov, nato pa je marca 2026 vlada zavodu podelila status posebnega pomena in mu za leti 2026 in 2027 zagotovila 100.000,00 evrov programskih sredstev.[v]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

V obdobju 2023\u20132025 je MOM prora\u010dune ve\u010dkrat sprejemala \u0161ele po za\u010detku prora\u010dunskega leta, zaradi \u010desar je ob\u010dina del leta poslovala v re\u017eimu za\u010dasnega financiranja. Razlogi so bili razli\u010dni, vendar se ponavljajo predvsem strukturna neskladja med prihodki MOM in stro\u0161ki izvajanja zakonsko dolo\u010denih nalog, negotovost glede dr\u017eavnega financiranja in mo\u017enosti zadol\u017eevanja ter zahtevno politi\u010dno usklajevanje prora\u010duna v mestnem svetu. Vse to vpliva na financiranje tako javnih zavodov kot na razpise za nevladni sektor. Projektni razpis JPR-KUL-2025 je bil objavljen z izrecnim opozorilom, da prora\u010dun \u0161e ni sprejet in da so navedena sredstva zgolj okvirna, ter s klavzulo, da lahko ob\u010dina postopek ustavi ali po izboru zni\u017ea obseg sofinanciranja.<\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun MOM za kulturo in trendi<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Pri pregledu prora\u010duna MOM je za kulturo relevanten prora\u010dunski uporabnik 0406 Urad za kulturo in mladino. V nadaljevanju primerjamo sredstva v programih 1802 Ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine in 1803 Programi v kulturi pri tem uporabniku. Prikaz ne zajema vseh kulturnih izdatkov drugih ob\u010dinskih uporabnikov, zlasti ve\u010djih investicij. Za leta 2023\u20132025 navajamo realizacijo, za leto 2026 pa na\u010drt po drugem rebalansu.[xv]<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Pregled financiranja kulture v MOM v obdobju 2023 \u2013 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kazalnik<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
Kultura (EUR)<\/td>8.958.982<\/td>9.316.613<\/td>10.515.440<\/td>12.204.914<\/td><\/tr>
Dele\u017e celotnega prora\u010duna<\/td>5,58 %<\/td>6,58 %<\/td>6,46 %<\/td>4,69 %<\/td><\/tr>
Javni zavodi \u2013 izbrane postavke<\/td>7.809.466<\/td>8.181.932<\/td>9.202.730<\/td>10.685.914<\/td><\/tr>
Podpore nejavnim izvajalcem \u2013 izbrane postavke<\/td>771.889<\/td>746.388<\/td>837.710<\/td>935.000<\/td><\/tr>
Ljubiteljska kultura (JSKD)<\/td>180.000<\/td>203.000<\/td>253.000<\/td>263.000<\/td><\/tr>
Razmerje javni zavodi : podpore nejavnim izvajalcem (brez JSKD)<\/strong><\/td>10,1 : 1<\/strong><\/td>11,0 : 1<\/strong><\/td>11,0 : 1<\/strong><\/td>11,4 : 1<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Prora\u010dunski dokumenti MOM)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Iz primerjave za\u010detnega in kon\u010dnega leta je razvidno, da se sredstva pove\u010dujejo na vseh prikazanih podro\u010djih, a rast ni enakomerna. Kot prikazuje spodnji graf povpre\u010dne letne rasti (CAGR) v obdobju 2023 \u2013 2026, je v obdobju najve\u010djo rast do\u017eivela ljubiteljska kultura, sledijo javni zavodi, najmanj pa so se pove\u010dala sredstva za NVO (v glavnem poklicne nevladne organizacije).<\/p>\n\n\n\n

Povpre\u010dna letna rast v obdobju 2023 \u2013 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Prora\u010dunski dokumenti in lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kot je razvidno, sredstva za ljubiteljsko kulturo rastejo hitreje od tistih za profesionalno nevladno. Sredstva za ljubiteljsko kulturo so med realizacijo 2023 in na\u010drtom 2026 nominalno zrasla za 46,1 %, sredstva v prikazanih postavkah za nejavne izvajalce pa za 21,1 %. Skupaj gre v letu 2026 v oba kanala 1.198.000,00 evrov.<\/p>\n\n\n\n

Gornji podatki ka\u017eejo tudi, da je bilo za poklicni nevladni sektor leto 2024 dejansko slab\u0161e od leta 2023. Govorimo o letu, ko je bil sprejet nov lokalni program za kulturo. Dodatna te\u017eava je, da podatek res ka\u017ee, da je dele\u017e kulture v prora\u010dunu v tem letu narastel iz 5,58 % na 6,58 %, k \u010demur je pomembno prispeval padec skupnih odhodkov ob\u010dine s 160,5 na 141,7 milijona evrov; prikazana sredstva za kulturo so se hkrati pove\u010dala za pribli\u017eno 4 %. Dele\u017e obravnavanih teko\u010dih kulturnih izdatkov v vseh teko\u010dih odhodkih in transferih ob\u010dine je v istem letu padel z okoli 8,27 % na 7,90 %.[xvi]<\/a><\/sup> Pri tem je treba spomniti na dogajanje v prvi polovici junija 2023, ko je Mestna ob\u010dina Maribor javne zavode s podro\u010dja kulture ter izvajalce programov s podro\u010dja kulture seznanila s finan\u010dnimi rezi. Odlo\u010ditev je bila sprejeta po tem, ko je bil prora\u010dun za tisto leto \u017ee sprejet in ko so bila sredstva \u017ee razdeljena. V dru\u0161tvu Asociacija smo napovedi o kr\u010denju sredstev za kulturo obsodili[vi]<\/sup><\/a> in odlo\u010devalce opozorili, da v Mariboru ustvarja vrsta pomembnih poklicnih organizacij iz polja kulture in samozaposlenih v kulturi, katerih doprinos k doma\u010demu kulturnemu prostoru je neprecenljiv. Ministrstvo za kulturo je takrat ob\u010dinske javne zavode s podro\u010dja kulture dofinanciralo v vi\u0161ini 290.000,00 evrov[vii]<\/a><\/sup>, ob\u010dina pa je obljubila, da bo preko razpisov ustrezno financirala nevladne organizacije. Ocenili smo, da je \u0161lo za nevaren preceden\u010dni primer pogojevanja na ra\u010dun predvsem neodvisne kulture. Pojasniti velja tudi padec dele\u017ea v letu 2026. Dele\u017e kulture pade, ker se celoten prora\u010dun mo\u010dno pove\u010da zaradi investicijskega cikla.<\/p>\n\n\n\n

Ugotovitve fokusnih skupin za posamezna podro\u010dja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot smo omenili uvodoma, so bile v letu 2024 na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane fokusne skupine na vseh podro\u010djih kulturnega ustvarjanja. Na tem mestu povzemamo nekatere ugotovitve fokusnih skupin iz Letnega evalvacijskega poro\u010dila izvajanja LPK v MOM za 2025[viii]<\/a> <\/sup>.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo za podro\u010dje intermedijskih umetnosti<\/strong> ugotavlja, da je intermedijske produkcije \u0161e vedno malo, posledi\u010dno pa je omejeno tudi razvijanje in produkcija intermedijskega ter interdisciplinarnega znanja. Obstoje\u010di festivali in institucije delujejo predvsem kot predstavitvena in logisti\u010dna podpora, manj pa so usmerjeni v raziskovalno-produkcijsko delo lokalne intermedijske umetnosti, zato morajo avtorji podporo v obliki financiranja, znanja, strokovnosti, razpisov, izku\u0161enj in tehnologije pogosto iskati zunaj Maribora. Problem pomanjkanja sredstev in sistemske podpore za razvoj podro\u010dja je prisoten \u017ee dalj \u010dasa, kot eden od konkretnih korakov pa se je za\u010del oblikovati seznam potencialne tehnologije, ki bi bila umetnikom, avtorjem in raziskovalcem dostopna za skupno uporabo, izposojo in deljenje. Dele\u017eniki med ukrepi LPK pogre\u0161ajo mo\u010dnej\u0161e povezovanje znanosti, umetnosti, izobra\u017eevanja in gospodarstva oziroma industrije ter ve\u010d poudarka na interdisciplinarnosti, inovativnosti in dru\u017ebenih transformacijah. Menijo, da bi morale biti osnovne evidence, kot so seznami filmskih lokacij in popisi sten za grafitiranje, \u017ee zdavnaj vzpostavljene, pozornost pa bi bilo treba usmeriti v razvoj laboratorijsko progresivnih, strokovno naprednih in inovativnih pristopov. Dodajamo, da v MOM sicer delujejo KID KIBLA, Zdru\u017eenje za umetnost in avdio-vizualno produkcijo KODA MODRO, Dru\u0161tvo za sodobno umetnost X-OP, Zavod za kulturo Naklju\u010dje 7, ra\u010dunalni\u0161ko ustvarjanje in igre, Maribor in samostojni delavci v kulturi, ki delujejo na intermedijskem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Dele\u017eniki na podro\u010dju vizualne umetnosti<\/strong> opozarjajo na pomanjkanje jasnih strate\u0161kih prioritet, nezadostno vklju\u010devanje ob\u010dinskih organov ter premalo izpostavljeno umetnost v javnem prostoru. Izpostavljajo tudi neenakomerno in centralizirano financiranje in ocenjujejo, da Ministrstvo za kulturo ne upo\u0161teva potreb Maribora kot mejnega mesta ter da je v primerjavi z Ljubljano Maribor podfinanciran. Izpostavljajo tudi neenakopravno delitev kohezijskih sredstev. Problemi so prisotni tudi pri urejanju plakatnih mest (prazna ali pa z zastarelimi plakati) in vidnosti kulturnih vsebin (ni urejenega in pravi\u010dnega sistema za ogla\u0161evanje kulturnih vsebin). Za izbolj\u0161anje sodelovanja med dele\u017eniki predlagajo vzpostavitev stalnega komunikacijskega kanala oziroma skupne platforme za izmenjavo informacij in gradiv.<\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju filma in avdiovizualnih umetnosti<\/strong> opozarjajo na izvajanje javnih razpisov, pri katerih bi morala MOM lo\u010devati med financiranjem filmskih festivalov in filmske produkcije ter postprodukcije, saj gre za zelo razli\u010dna podro\u010dja z razli\u010dnimi strokovnimi profili in razli\u010dnimi finan\u010dnimi, produkcijskimi in drugimi specifikami. Pri produkciji predlagajo ve\u010djo podporo projektom, ki vklju\u010dujejo mariborske ustvarjalce in Maribor kot filmsko lokacijo. Pri projektnem razpisu za leto 2025 pozdravljajo natan\u010dnej\u0161e kriterije, predlagajo pa premislek o \u0161tevilu to\u010dk pri kriteriju mednarodno sodelovanje, saj so morda nekatere vsebine zelo pomembne za lokalno okolje, ob\u010dinstvo in ustvarjalce, ne pa toliko za mednarodno okolje. Opozarjajo tudi na te\u017eave z dostopnostjo ustrezne infrastrukture zunaj mestnega sredi\u0161\u010da. Predlagajo \u0161e dodatne mehanizme sofinanciranja projektov, ki so \u017ee pridobili dr\u017eavna ali evropska sredstva.<\/p>\n\n\n\n

Dele\u017eniki na podro\u010dju glasbenih umetnosti<\/strong> opozarjajo na pomanjkanje strukturiranega dialoga na podro\u010dju glasbe in na izrazita nesorazmerja pri financiranju dele\u017enikov s podro\u010dja kulture. Predlagajo popis vseh akterjev s podro\u010dja glasbe ter redne tematske posvete, ki bi omogo\u010dali povezovanje, izmenjavo dobrih praks in razpravo o razvojnih potrebah. Izpostavljajo prenizek prora\u010dun za kulturo, premajhno podporo nevladnim organizacijam in potrebo po dolgoro\u010dnih mehanizmih financiranja ter aktivnej\u0161i vlogi ob\u010dine, ki se po njihovem mnenju prete\u017eno ukvarja z javnimi zavodi. Opozarjajo tudi na pomanjkanje produkcijskih in skladi\u0161\u010dnih prostorov, centralizacijo kulturnih dejavnosti, nezadostno digitalizacijo ter premalo vidne programe za mlade. Pri izvajanju LPK poudarjajo potrebo po jasnih prioritetah, \u010dasovnici, odgovornosti, transparentnosti in lo\u010denih akcijskih na\u010drtih za posamezna podro\u010dja kulture.<\/p>\n\n\n\n

Ljubiteljska kultura v MOM<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Ljubiteljska dejavnost v Mariboru je relativno razvejana, pokrivata pa jo dve krovni instituciji, in sicer Zveza kulturnih dru\u0161tev, ki zdru\u017euje ve\u010dino ljubiteljskih dru\u0161tev v mestu in pa obmo\u010dna izpostava JSKD Maribor, javni sklad, ki ljubiteljski kulturi nudi strokovno pomo\u010d, organizira regijske in dr\u017eavne festivale ter razpisuje sredstva za opremo in projekte. V Mariboru delujejo \u0161tevilna ljubiteljska dru\u0161tva. Na podro\u010dju fotografije in filma delujejo Fotoklub Maribor, ki je najstarej\u0161i neprekinjeno delujo\u010di fotoklub v Sloveniji, Dru\u0161tvo ljubiteljev fotografije Maribor in Filmsko dru\u0161tvo Film Factory. Na podro\u010dju glasbe velja omeniti denimo me\u0161ani pevski zbor Maribor, Pihalni orkester Drava in \u0161tevilna folklorna dru\u0161tva. V Mariboru delujejo tudi \u0161tevilna amaterska in gledali\u0161ka in plesna dru\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Financiranje delovanja ljubiteljskih kulturnih dru\u0161tev in skupin poteka na podlagi javnega razpisa, ki ga za Mestno ob\u010dino Maribor izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti, Obmo\u010dna izpostava Maribor. Namen je podpora in razvoj kulturne ustvarjalnosti s podro\u010dja ljubiteljske kulture, kar vklju\u010duje izvedbo prireditev (vzajemni nastopi, sre\u010danja, tekmovanja itd.), udele\u017ebo ustvarjalcev iz mariborskih dru\u0161tev na prireditvah drugod ter udele\u017ebo ustvarjalcev na razli\u010dnih izobra\u017eevanjih s podro\u010dja razli\u010dnih vrst kulturnih dejavnosti. Prora\u010dun za ljubiteljsko kulturo je razdeljen na tri dele, in sicer sofinanciranje programov kulturnih dru\u0161tev, skupne programe kulturnih dru\u0161tev in zborovsko tekmovanje Na\u0161a pesem. Slednji poteka izmeni\u010dno kot bienalno dr\u017eavno in bienalno mednarodno zborovsko tekmovanje najkvalitetnej\u0161ih pevskih ansamblov, ki jih med prijavljenimi izbere strokovna \u017eirija. V spodnji preglednici predstavljamo sofinanciranje ljubiteljske kulture v MOM po letih.<\/p>\n\n\n\n

Leto<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026 (sprejet)<\/strong><\/td><\/tr>
Ljubiteljska kultura<\/strong><\/td> \u20ac 180.000,00<\/td> \u20ac 203.000,00<\/td> \u20ac 253.000,00<\/td> \u20ac 263.000,00<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: prora\u010duni MOM)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Razpisi za poklicni nevladni kulturni sektor<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Maribor ima dva razpisa za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture), ki se medsebojno izklju\u010dujeta, saj tisti, ki je izbran na triletnem programskem razpisu, na projektnem ni upravi\u010dena oseba.<\/p>\n\n\n\n

Triletni programski razpis JRPJI-KUL-2024-26<\/strong> je bil objavljen 24. novembra 2023. Za leto 2024 so izbrani prijavitelji prejeli skupno 600.000,00 evrov, ki so se delili po naslednjem klju\u010du:<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Umetni\u0161ki programi se ume\u0161\u010dajo na enega ali ve\u010d podro\u010dij uprizoritvenih, vizualnih, glasbenih ali intermedijskih umetnosti. Interdisciplinarni programi pa so ve\u010dpodro\u010dni: uprizoritveni, plesni, vizualni, glasbeni, intermedijski, avdio-vizualni idr., gre pa za produkcijsko avtonomne programe, ki povezujejo ve\u010d podro\u010dij kulturno-umetni\u0161ke dejavnosti z raznovrstnimi oblikami dru\u017ebene anga\u017eiranosti in so vpeti v urbano okolje, ki kriti\u0161ko reflektirajo v raznovrstnih umetni\u0161kih izrazih.<\/p>\n\n\n\n

Med posebnimi dolo\u010dbami razpisa lahko beremo, da dele\u017e sredstev iz prora\u010duna Mestne ob\u010dine Maribor na letni ravni ne sme presegati 70 odstotkov celotne vrednosti prijavljenega in izvajanega programa v obdobju razpisa. Na programski razpis za obdobje 2024\u20142026 se je prijavilo 29 subjektov, uspe\u0161nih pa je bilo 25. Porazdelitev sredstev po podro\u010djih je razvidna iz spodnje tabele.<\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje<\/strong><\/td>Prijav<\/strong><\/td>Izbranih<\/strong><\/td>EUR letno<\/strong><\/td>Mediana (EUR)<\/strong><\/td><\/tr>
Umetni\u0161ki programi<\/td>12<\/td>9<\/td>276.000<\/td>28.513<\/td><\/tr>
Interdisciplinarni programi<\/td>7<\/td>7<\/td>150.000<\/td>23.408<\/td><\/tr>
Knjiga in bralna kultura<\/td>6<\/td>6<\/td>132.000<\/td>20.626<\/td><\/tr>
Avdiovizualni programi<\/td>3<\/td>2<\/td>24.000<\/td>12.000<\/td><\/tr>
Kulturni programi medijev<\/td>1<\/td>1<\/td>18.000<\/td>18.000<\/td><\/tr>
Skupaj<\/strong><\/td>29<\/strong><\/td>25<\/strong><\/td>600.000<\/strong><\/td>23.009<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

V letu 2025 je ob\u010dina za izvedbo programov po tem razpisu razdelila 650.000,00 evrov. Najve\u010d, kar 56.454,91 evrov je prejel Zbor Carmina Slovenica Maribor. Na drugem mestu je s 43.613,22 evri Zalo\u017eba Pivec. Razpon vi\u0161ine subvencij po tem razpisu je od 5.812,20 evra do 56.454,91 evra; trem najve\u010djim prejemnikom (Carmina Slovenica, Zalo\u017eba Pivec, KUD Moment) gre 21,9 % sredstev. Omenimo \u0161e, da je eden od razpisnih pogojev ta, da mora imeti prijavitelj zagotovljene prostore in opremo, primerno za izvajanje prijavljenega programa za \u010das trajanja razpisnega obdobja.<\/p>\n\n\n\n

Na Projektnem razpisu JPR-KUL-2026 za leto 2026<\/strong> je od 85 prijavljenih projektov financiranje dobilo 45 projektov. Objavljeni seznam rezultatov vsebuje 83 ocenjenih projektov, ob\u010dinski povzetek pa navaja 85 prijavljenih projektov. Za leto 2026 v spodnji tabeli ohranjamo izra\u010dun uspe\u0161nosti med 83 ocenjenimi projekti (45\/83 oziroma 54,2 %); glede na vseh 85 prijav uspe\u0161nost zna\u0161a 52,9 %. V spodnji tabeli smo povzeli nekaj relevantnih podatkov za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026.<\/p>\n\n\n\n

\/<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
\u0160tevilo prijav (2026: ocenjenih projektov)<\/strong><\/td>90<\/td>91<\/td>83<\/td><\/tr>
\u0160tevilo odobrenih<\/strong><\/td>31<\/td>35<\/td>45<\/td><\/tr>
Stopnja uspe\u0161nosti<\/strong><\/td>34,4 %<\/td>38,5 %<\/td>54,2 %<\/td><\/tr>
Dodeljeno skupaj (EUR)<\/strong><\/td>149.955<\/td>190.000<\/td>219.999<\/td><\/tr>
Povpre\u010dna subvencija<\/strong><\/td>4.837<\/td>5.429<\/td>4.889<\/td><\/tr>
Najni\u017eji \/ najvi\u0161ji odobreni znesek<\/strong><\/td>2.000 \/ 10.000<\/td>728 \/ 12.000<\/td>745 \/ 12.000<\/td><\/tr>
Dele\u017e sredstev za tri najve\u010dje<\/strong><\/td>18,80 %<\/td>18,90 %<\/td>15,00 %<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Odobrena sredstva na projektnem razpisu so se med letoma 2024 in 2026 nominalno pove\u010dala za 46,7 %, stopnja uspe\u0161nosti prijaviteljev pa se je s tretjine povzpela na polovico. Pogledali smo tudi razpisne pogoje za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026 in ugotovili slede\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\/<\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
Objava \/ rok za prijavo<\/td>1. 3. \/ 2. 4. 2024<\/td>25. 11. 2024 \/ 8. 1. 2025<\/td>29.10. 2025\/ 1.12.2025<\/td><\/tr>
Vsa na\u010drtovana sredstva (v evrih)<\/td>150.000<\/td>190.000 (okvirno)<\/td>220.000<\/td><\/tr>
Predvidena razdelitev sredstev za sklop 1 \/ 2 \/ 3<\/td>30.000 \/ 65.000 \/ 55.000<\/td>30.000 \/ 120.000 \/ 40.000<\/td>30.000 \/ 130.000 \/ 60.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za sklop 1<\/td>3000<\/td>3000<\/td>3000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za sklop 2<\/td>8.000 (in ne manj kot 3.001)<\/td>8.000<\/td>8.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za festivale (sklop 3)<\/td>10.000, do 6 festivalov<\/td>12.000, do 5 festivalov<\/td>12.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ji dele\u017e sofinanciranja MOM<\/strong><\/td>do 80 %<\/strong><\/td>do 80 %<\/strong><\/td>do 70 %<\/strong><\/td><\/tr>
Merilo vi\u0161ina finan\u010dnega prispevka MOM<\/td>da (5 to\u010dk)<\/td>ne<\/td>da (3 to\u010dke)<\/td><\/tr>
Prostovoljsko delo<\/td>brez omejitve<\/td>do 15 % vrednosti<\/td>do 15 % vrednosti<\/td><\/tr>
Gostovanja v tujini<\/td>upravi\u010den stro\u0161ek<\/td>ni predmet razpisa<\/td>ni predmet razpisa<\/td><\/tr>
Kulturno-umetnostna vzgoja<\/td>ni razpisno podro\u010dje<\/td>novo razpisno podro\u010dje<\/td>razpisno podro\u010dje<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Razpisni sklopi v projektnem razpisu so praviloma trije, razlikujejo pa se po mo\u017eni vi\u0161ini zapro\u0161enih sredstev.  Tako se sklop 1 nana\u0161a na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za posamezni projekt ne presega 3.000,00 evrov, sklop 2 se nana\u0161a na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za posamezni projekt ne presega 8.000,00 evrov. Pod sklop 3 pa sodijo festivali, ki v 2025 ali 2026 lahko zaprosijo za najve\u010d 12.000,00 evrov.<\/p>\n\n\n\n

Preverili smo, kak\u0161no je bilo skozi leta najve\u010dje mo\u017eno \u0161tevilo to\u010dk in kako je bil dolo\u010den to\u010dkovni prag za izbor projekta v sofinanciranje (najmanj\u0161e \u0161tevilo to\u010dk, s katerimi je prijavitelj \u0161e upravi\u010den do sofinanciranja, dokler razpolo\u017eljiva sredstva za izvedbo projekta \u0161e niso porabljena):<\/p>\n\n\n\n

\/<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
Sklop 1 (prag\/ max. to\u010dk)<\/td>90 \/ 105<\/td>85 \/ 105<\/td>75 \/ 95<\/td><\/tr>
Sklop 2 (prag\/ max. to\u010dk)<\/td>105 \/ 125<\/td>100 \/ 120<\/td>83 \/ 103<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Iz tabele je razvidno, da skozi leta padata tako najvi\u0161je \u0161tevilo mo\u017enih to\u010dk kot dolo\u010den to\u010dkovni prag upravi\u010denosti. Vi\u0161jo uspe\u0161nost, ki v letu 2026 zna\u0161a 54,2 % med ocenjenimi projekti oziroma 52,9 % med vsemi prijavami, spremljata pove\u010danje sredstev in ni\u017eje dolo\u010deni maksimalni dele\u017e sofinanciranja; iz teh podatkov pa ni mogo\u010de lo\u010deno dolo\u010diti vpliva posamezne spremembe. V letih 2024 in 2025 je namre\u010d ob\u010dina krila do 80 % upravi\u010denih stro\u0161kov, v 2026 le \u0161e 70 %.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem povemo, da se je zahtevani lastni dele\u017e pove\u010dal ravno takrat, ko so se zaostrila \u0161e merila. Merilo pri\u010dakovane vi\u0161ine sredstev MOM, ki ga razpis 2025 ni vseboval, v letu 2026 spet nagrajuje tiste, ki od ob\u010dine zahtevajo manj sredstev: do 40 % zapro\u0161enih sredstev prinese 3 to\u010dke, 41\u201355 % dve, 56\u201370 % eno. Za marsikatero organizacijo je 30 % lastnega dele\u017ea lahko resna ovira. Zanimivo je tudi nihanje obdobja, za katero so morali prijavitelji izkazovati reference. Razpis leta 2024 je tako dolo\u010dal, da veljajo reference prijavitelja v letih 2020\u20132023. Razpis leto kasneje pa je dolo\u010dal, da veljajo reference iz leta 2017\u20132023. Leto\u0161nji razpis za referen\u010dno obdobje postavlja obdobje med 2022 in 2024. Referen\u010dna obdobja se tako zdijo relativno arbitrarno izbrana, pri \u010demer naj dodamo, da v javno dostopnih evidencah nismo na\u0161li nobenega popravka razpisnih besedil.<\/p>\n\n\n\n

Izpostaviti velja \u0161e katalog stro\u0161kov, ki je priloga razpisne dokumentacije. Stro\u0161ki se izpla\u010dujejo pav\u0161alno, prejemniki sredstev pa poro\u010dajo po vsebini in ne prilagajo ra\u010dunov. Zadosten dokaz o izvedbi projekta je poro\u010dilo o njegovi izvedbi, ne pa predlo\u017eitev ra\u010dunov v znesku prejetih transfernih sredstev.[ix]<\/a> <\/sup>Sam katalog stro\u0161kov je izdelan na podlagi tarifnih seznamov stanovskih zdru\u017eenj, Sindikata Glosa in Ministrstva za kulturo. Zapisani zneski sicer predstavljajo priporo\u010dljive vi\u0161ine, ki jih komisija upo\u0161teva brez dodatnih dokazil. Za dela, ki niso zajeta v katalogu, se smiselno uporabijo priporo\u010dene tarife Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa, ki so zaradi rasti povpre\u010dne pla\u010de v RS pove\u010dane za faktor 1,3.<\/p>\n\n\n\n

V objavljenih rezultatih razpisa smo preverili tudi, kak\u0161no je razmerje med vsemi zapro\u0161enimi sredstvi in sredstvi, ki jih je MOM odobrila[x]<\/sup><\/a>. Leta 2025 so prijavitelji na projektnem razpisu skupno zaprosili za 467.341,99 evra, MOM pa je izbranim odobrila 190.000,00 evrov, torej 40,7 % zapro\u0161enih sredstev. Iz rezultatov razpisa je razvidno tudi, da je 17 nefinanciranih projektov doseglo skupni to\u010dkovni prag svojega sklopa. Njihova zapro\u0161ena sredstva skupaj zna\u0161ajo 74.311,20 evra. Dose\u017een skupni prag sam po sebi \u0161e ne potrjuje izpolnitve vseh drugih razpisnih pogojev. Objavljeni rezultati, kot jih javnosti predstavi MOM, dajo natan\u010den uvid v to, kak\u0161ne so celotne vrednosti projektov in koliko pri posameznem projektu sofinancira MOM, kar nam pomaga oceniti povpre\u010dni dele\u017e sofinanciranja mestne ob\u010dine, in sicer se ta pri podprtih projektih giblje okrog 50 % njihovih finan\u010dnih odhodkov. V spodnji tabeli so po podro\u010djih prikazani projekti po dejavnosti, dele\u017e odobrenih projektov in skupna vi\u0161ina odobrenih sredstev po posameznem podro\u010dju umetnosti ali kulture:<\/p>\n\n\n\n

Dejavnost<\/strong><\/td>Prijavljenih<\/strong><\/td>Odobrenih<\/strong><\/td>Skupaj odobreno (\u20ac)<\/strong><\/td>Brez odobritve<\/strong><\/td>Dele\u017e odobrenih<\/strong><\/td><\/tr>
Film in AV dejavnosti<\/td>8<\/td>4<\/td>32.790,30 \u20ac<\/td>4<\/td>50,0 %<\/td><\/tr>
Glasbene umetnosti<\/td>19<\/td>6<\/td>30.650,00 \u20ac<\/td>13<\/td>31,6 %<\/td><\/tr>
Intermedij. umetnosti<\/td>6<\/td>3<\/td>7.644,00 \u20ac<\/td>3<\/td>50,0 %<\/td><\/tr>
Knjiga<\/td>11<\/td>3<\/td>15.400,00 \u20ac<\/td>8<\/td>27,3 %<\/td><\/tr>
Kulturna dedi\u0161\u010dina<\/td>8<\/td>5<\/td>24.232,17 \u20ac<\/td>3<\/td>62,5 %<\/td><\/tr>
Kulturno-umetnostna vzgoja<\/td>10<\/td>3<\/td>21.109,74 \u20ac<\/td>7<\/td>30,0 %<\/td><\/tr>
Uprizorit. umetnosti<\/td>13<\/td>5<\/td>35.500,00 \u20ac<\/td>8<\/td>38,5 %<\/td><\/tr>
Vizualne umetnosti<\/td>16<\/td>6<\/td>22.673,79 \u20ac<\/td>10<\/td>37,5 %<\/td><\/tr>
SKUPAJ<\/td>91<\/td>35<\/td>190.000,00 \u20ac<\/td>56<\/td>38,5 %<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Na spletni strani Sektorja za kulturo MOM je objavljeno, koliko programov in projektov MOM financira po letih.  \u0160tevilo financiranih projektov je iz 94 leta 2017 padlo na 81 v letu 2021. Podatek ka\u017ee zmanj\u0161anje \u0161tevila podprtih projektov v obdobju 2017\u20132021; sam po sebi ne opisuje razvoja do leta 2026.<\/p>\n\n\n\n

Prostorska problematika kulture v MOM<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Z nepremi\u010dninami, ki so namenjene organizaciji kulturno-umetni\u0161kih programov v MOM, upravlja Urad za kulturo in mladino, ki prostore v skladu z ZUJIK in preko javnega razpisa oddaja v brezpla\u010dno uporabo subjektom s statusom delovanja v javnem interesu. Narodni dom Maribor upravlja z nepremi\u010dninami na \u0161estih razli\u010dnih naslovih (Vetrinjski dvor, Karantena, Sodni stolp \u2026). Na treh od teh \u0161estih lokacijah Narodni dom zagotavlja pogoje za delovanje NVO in samozaposlenih. Tudi javni zavod Mladinski kulturni center Maribor del prostorov namenja nevladnim organizacijam, v Hostlu Pekarna pa izvaja tudi tr\u017eno dejavnost. Na podlagi izkazanih potreb in pobud po dodatnih prostorih in ateljejih je Mestna ob\u010dina Maribor (MOM) preko javnih razpisov, izvedenih v 2022 in 2023, v brezpla\u010dno uporabo oddala 10 ateljejev na Partizanski cesti 12, s \u010dimer je \u017eelela prispevati k bogatitvi kulturne ponudbe v mestu. NVO in samostojni delavci v kulturi v Mariboru prostore za svoje delovanje ve\u010dinoma najemajo (npr. skupnost GT22), jih uporabljajo na podlagi razpisov ob pla\u010dilu realnih nastalih stro\u0161kov (ateljeji, galerije) ali pa jih uporabljajo brezpla\u010dno (npr. reziden\u010dni programi v Vetrinjskem dvoru in Karanteni).<\/p>\n\n\n\n

Edina avtonomna cona v Mariboru je Kulturni center Pekarna, ki je odprt mladinski dru\u017ebeno-kulturni prostor. Kolektiv Pekarne opozarja na sistemsko pomanjkanje ob\u010dinskih vlaganj v obnovo objektov (Hladilnica, Dvorana Gustaf itd.). Ob\u010dini uporabniki redno o\u010ditajo ma\u010dehovski odnos in pomanjkanje programske in infrastrukturne podpore. Pekarna se upravlja s hibridnim modelom, kjer je upravljanje razdeljeno med javni zavod MKC Maribor (ki upravlja del objektov, kot sta Hostel Pekarna in upravni prostori) ter nevladne organizacije, dru\u0161tva in samostojne ustvarjalce (Pekarna Magdalenske mre\u017ee, Dvorana Gustaf, Bukvarna, ateljeji, vadnice ipd.), povezanih v Programski svet. Pekarna je lani praznovala 31 let obstoja, kolektiv pa je ob jubileju izpostavil, da KC predstavlja \u00bbprotiute\u017e potro\u0161ni\u0161tvu in turbo kapitalizmu\u00ab[xi]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

Vodstvo mestne ob\u010dine je v preteklosti KC Pekarna \u017ee ve\u010dkrat \u017eelelo preseliti na drugo lokacijo, da bi na prostoru Pekarne lahko raz\u0161irila klini\u010dni center in zgradila dodatne prostore za Medicinsko fakulteto. Kolektiv Pekarne na selitev ni nikoli pristal. Programski svet KC Pekarna je zaradi gro\u017enje po selitvi opozoril, da se mesto ne more spreminjati v skladu z vsakokratno ob\u010dinsko garnituro, in spomnil na zavezo prej\u0161njih ob\u010dinskih vodstev, da se Pekarna ne bo selila na drugo lokacijo in da bo v rabo stopil upravljalski model KC Pekarne, ki so ga uporabniki pripravili \u017ee leta 2009 in po katerem ob\u010dina zagotavlja financiranje osnovnega delovanja, upravitelj pa je zadol\u017een za izvajanje in prijavljanje na razpise, zagotavlja vzdr\u017eevanje infrastrukture in nadzira potek gospodarske dejavnosti; programski svet pri tem skupaj z uporabniki izvaja aktivnosti ter skrbi za koordinacijo in izvedbo programa.<\/p>\n\n\n\n

Omeniti velja dodeljevanje prostorov v brezpla\u010dni najem in primer Vetrinjskega doma, kulturno-kreativnega sti\u010di\u0161\u010da, ki ga upravlja javni zavod Narodni dom Maribor. Vetrinjski dom ima urejena dva re\u017eima dodeljevanja prostorov v najem, in sicer projektnega in programskega. Projektna raba omogo\u010da uporabo posameznih prostorov za termine od 1 ure do 1 meseca na podlagi stalnega odprtega poziva, medtem ko trajna programska raba omogo\u010da izklju\u010dno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje treh let na podlagi na razpisu predlo\u017eenega in izbranega programa dela. Ocenjujemo, da gre za mehanizem, ki bi ga veljalo posnemati tudi drugod.<\/p>\n\n\n\n

Sicer ob\u010dina nima javno objavljenega pregleda, kdo uporablja katere prostore in pod kak\u0161nimi pogoji. Odsotnost tak\u0161nega pregleda je presenetljiva, \u010de upo\u0161tevamo, da programski razpis zahteva, da ima prijavitelj zagotovljene prostore za \u010das trajanja razpisa, torej za tri leta, kar prijavitelj dokazuje s podpisano izjavo. V Strategiji razvoja mestnih \u010detrti in krajevnih skupnosti 2025\u20132030 je sicer MOM predvidela pregled prostorov v mestnih \u010detrtih in krajevnih skupnostih ter njihovo odpiranje novim kulturnim in mladinskim vsebinam. Do 31. oktobra 2026 naj bi bil izdelan pregled obstoje\u010dih prostorov z identifikacijo mo\u017enosti za nove vsebine, posebej kulturo in mladino.[xii]<\/a> <\/sup>V Mariboru deluje tudi CAAP Center alternativne in avtonomne produkcije, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde<\/em> in je eden redkih dolgoro\u010dnih u\u010dinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ena od te\u017eav neodvisnih prostorov produkcije v Mariboru je gotovo ta, da so na nek na\u010din odvisni od javnih zavodov, sam odnos med njimi pa pogosto ni formalno determiniran, temve\u010d je stvar vsakokratnega dogovora. Prav tako zaradi dejstva, da je bilo mesto v preteklosti mo\u010dno industrializirano, obstaja kopica praznih prostorov in objektov, s katerimi razpolaga MOM, medtem ko neodvisni ustvarjalci ostajajo brez ustrezne infrastrukture oziroma dostopa do prostorov pod vzdr\u017enimi pogoji.<\/p>\n\n\n\n

—<\/h2>\n\n\n\n

Pod \u010drto lahko ugotovimo, da ima MOM urejeno ve\u010dletno programsko financiranje, pri projektnem razpisu pa sistem pav\u0161alnega izpla\u010devanja stro\u0161kov in katalog stro\u0161kov, ki temelji na sindikalnih tarifah, kar lahko pozdravimo. Vsebinsko poro\u010danje pri projektnem razpisu brez prilaganja ra\u010dunov so\u010dasno predstavlja administrativno razbremenitev tako za prijavitelje kot za mestno oblast in je standard, ki ga v dru\u0161tvu zagovarjamo tako na ravni dr\u017eave kot lokalnih skupnosti. Poleg tega so rezultati razpisov javno objavljeni s posameznimi zneski in dose\u017eenimi to\u010dkami.<\/p>\n\n\n\n

Problemati\u010dna nista toliko sama razpisa in njuna izvedba kot obseg namenjenih sredstev, ki je na programskem razpisu prenizek, da bi spodbujal profesionalizacijo. Na projektnem razpisu pa razvoj na ravni \u0161tevila podprtih projektov obstaja, vendar ga v letu 2026 spremlja ni\u017eja povpre\u010dna podpora kot leto prej. V primerjavi z letom 2024 je njena nominalna rast zaostala za podra\u017eitvami, zato ocenjujemo, da ob\u010dina sredstva drobi ob njihovem nezadostnem pove\u010devanju.[xvii]<\/a><\/sup> Pri triletnem programskem razpisu lahko ugotovimo, da je bilo prvotno predvidenih 580.000 evrov, v resnici pa je bilo v letu 2024 izpla\u010danih 600.000 evrov, v letu 2025 pa 650.000 evrov. Dvig za 8,3 % dejansko presega tako 1,9-odstotno medletno inflacijo decembra 2024 kot 2,4-odstotno povpre\u010dno letno inflacijo 2025.[xviii]<\/a><\/sup> Indeksacija sredstev pa \u017eal ni predvidena \u017ee v samem razpisu, kjer je zapisano zgolj, da gre za okvirno vrednost, ki bo vsako leto posebej dolo\u010dena po sprejetju prora\u010duna MOM. Mehanizem je tako zelo volatilen, dobro pa bi bilo, da bi se vsaj usklajevanje z inflacijo predvidelo \u017ee v sami razpisni dokumentaciji. Tudi dele\u017e sofinanciranja pri obeh razpisih bi bilo smiselno zvi\u0161ati s 70 % na 80 % in ukiniti merilo o pri\u010dakovani vi\u0161ini sredstev s strani MOM, ki nagrajuje tiste, ki od ob\u010dine zahtevajo manj. Ob\u010dina bi morala stremeti k temu, da neodvisni kulturno-umetni\u0161ki sceni \u010dim bolj pomaga z lastnimi sredstvi, s \u010dimer spodbuja kulturo in umetnost, ki morda ni komercialno zanimiva, ima pa \u0161ir\u0161i pomen za skupnost. Vsaj v nekaterih primerih ima ob\u010dina tudi relativno dobro urejen mehanizem rabe prostorov za najem in izvedbo dogodkov, navkljub historiatu. Model programske rabe Vetrinjskega doma je dober in bi ga veljalo raz\u0161iriti tudi na preostale nepremi\u010dnine. Ob\u010dina je sicer v skladu z LPK objavila seznam nepremi\u010dnin, ki jih nudi v uporabo, nismo pa uspeli najti registra s ceniki in pogoji uporabe, kar bi gotovo izbolj\u0161alo preglednost. Posebej pozivamo, naj ob\u010dina nadaljuje s prakso javnega objavljanja vseh ocenjenih vlog s to\u010dkami in zapro\u0161enimi zneski po zgledu na\u010dina dostopnosti informacij o razpisih iz leta 2025. Gre za primer preglednosti javnega odlo\u010danja, ki bi lahko bil zgled po celi dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

O tem pa, kaj o stanju kulture v MOM menijo tisti, ki jo krojijo in ustvarjajo, <\/strong>lahko preberete ve\u010d na tej povezavi<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[i]<\/a> https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Obrazec-za-pripombe-in-predloge-na-osnutek-SRK_Asociacija_FIN_L.pdf<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[ii]<\/a> https:\/\/zasuk.si\/2023\/12\/20\/komentar-zasuk-in-knvosuk-na-lokalni-program-za-kulturo-2024-2027-mestne-obcine-maribor\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[iii]<\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[iv]<\/a> https:\/\/www.lex-localis.info\/KatalogInformacij\/TiskDokumenta.aspx?SectionID=653d46d8-7e0e-485a-b902-b18deb67d71c<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[v]<\/a> https:\/\/www.gov.si\/novice\/2026-03-05-narodni-dom-maribor-za-leti-2026-in-2027-pridobil-status-javnega-zavoda-v-javnem-interesu-drzave\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[vi]<\/sup><\/a> <\/sup>https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2023\/06\/15\/mestna-obcina-maribor-naj-zagotovi-ze-odobrena-proracunska-sredstva-in-ustavi-financne-reze-v-nevladno-kulturo\/<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

[vii]<\/a> https:\/\/www.gov.si\/novice\/2023-06-30-izredno-financiranje-javnih-zavodov-v-mestni-obcini-maribor\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[viii]<\/sup><\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf (str. 15)<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[ix]<\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2024\/11\/KATALOG-STROSKOV-2025.docx<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[x]<\/sup><\/a> <\/sup><\/a>https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2024\/11\/JPR-KUL-2025-Rezultati-razpisa.xlsx<\/sup><\/a> <\/sup>Izra\u010duni se nana\u0161ajo na odobritve (35 projektov, 190.000 \u20ac), ne na poznej\u0161o realizacijo. Pri se\u0161tevanju zahtevkov je upo\u0161tevano, da se stolpca za zapro\u0161ena sredstva in celotno vrednost med podro\u010dji zamenjata. Prag je 85 to\u010dk za sklop 1 ter 100 za sklopa 2 in 3; dose\u017ee ga 17 nefinanciranih projektov (6 v sklopu 1 in 11 v sklopu 2). Posamezne minimalne ocene po merilih iz zbirne tabele niso razvidne. Pribli\u017eno 50 % pomeni aritmeti\u010dno povpre\u010dje posameznih razmerij med odobreno podporo in finan\u010dnimi odhodki 35 podprtih projektov (50,07 %); ne gre za dele\u017e v celotni vrednosti z nefinan\u010dnimi vlo\u017eki ali za razmerje vsot. Besedilo razpisa<\/a>, pogoji in pragovi po sklopih.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xi]<\/sup><\/a> <\/sup><\/a>https:\/\/maribor24.si\/lokalno\/31-let-kc-pekarna-smo-protiutez-potrosnistvu-in-turbo-kapitalizmu\/<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

[xii]<\/sup><\/a> <\/sup>https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/Strategija-razvoja-MC-in-KS-MOM-potrjena-na-32.-redni-seji-MS-MOM.pdf<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

[xiii]<\/a> Vir: Letno poro\u010dilo SNG Maribor 2025<\/a>, 85. in 87. stran PDF. Primerjava temelji na realiziranih prihodkih po ra\u010dunovodskem na\u010delu.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xiv]<\/a> Vir: Letno poro\u010dilo Narodnega doma Maribor 2025<\/a>, 17. stran PDF. Izra\u010dun 1.407.327,54 \u20ac \/ 39 = 36.085,32 \u20ac temelji na financiranju pla\u010d in drugih stro\u0161kov dela po denarnem toku. Lo\u010deno navedeni celotni stro\u0161ki dela 1.423.349,47 \u20ac so ra\u010dunovodski podatek; gre za razli\u010dni osnovi. Financiranje redne dejavnosti na zaposlenega vklju\u010duje tudi programske in obratovalne stro\u0161ke; povpre\u010dna razpisna podpora se nana\u0161a na projekt oziroma program, ne na delovno mesto ali nujno na razli\u010dnega prejemnika.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xv]<\/a> Viri: prora\u010dun MOM 2025 s podatki realizacije 2023 in 2024<\/a>, zaklju\u010dni ra\u010dun 2025, posebni del<\/a> in drugi rebalans 2026<\/a>. Pri javnih zavodih so zajete izbrane postavke za njihovo dejavnost, knji\u017eno gradivo, odkup umetni\u0161kih del in Bor\u0161tnikovo sre\u010danje ter pripadajo\u010da interventna sredstva. Vklju\u010deni so tudi spremljajo\u010di izdatki ob\u010dine znotraj teh postavk, ne samo transferi zavodom. Za dosleden zajem celotnih izbranih postavk je za leto 2023 vklju\u010denih tudi 20.680 \u20ac spremljajo\u010dih stro\u0161kov knji\u017eni\u010darske dejavnosti, za leto 2026 pa 22.000 \u20ac spremljajo\u010dih izdatkov na postavki 120201 in 110.000 \u20ac na postavki 120203. Pri nejavnih izvajalcih so zajete programske in projektne postavke ter interventne podpore; projektni postavki za 2023 in 2024 vklju\u010dujeta tudi 450 \u20ac oziroma 2.600 \u20ac drugih operativnih odhodkov. Znesek 837.710 \u20ac za 2025 sestavljajo 650.000 \u20ac programskih, 182.000 \u20ac projektnih in 5.710 \u20ac interventnih podpor; na\u010drtovanih 935.000 \u20ac za 2026 pa 700.000 \u20ac, 220.000 \u20ac in 15.000 \u20ac. Ne gre izklju\u010dno za podpore pravnim osebam s statusom NVO.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xvi]<\/a> Lastni prera\u010dun iz prora\u010dunskih dokumentov v opombi [xv]. Iz kulturnih izdatkov pri uporabniku 0406 v programih 1802 in 1803 so izlo\u010deni investicijski odhodki in transferi: 159.741 \u20ac za 2023 in 211.555 \u20ac za 2024. Preostanek je deljen s skupnimi teko\u010dimi odhodki in transferi MOM (kontni skupini 40 in 41). Zneski so povzeti iz prikaza v celih evrih.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xvii]<\/a> Lastni prera\u010dun iz objavljenih rezultatov projektnih razpisov: 2024 \u2013 31 projektov, 149.955 \u20ac in povpre\u010dno 4.837,26 \u20ac; 2025 \u2013 35 projektov, 190.000 \u20ac in 5.428,57 \u20ac; 2026 \u2013 45 projektov, 219.999,25 \u20ac in 4.888,87 \u20ac. Med 2024 in 2026 sta se \u0161tevilo podpor in njihov skupni znesek pove\u010dala za 45,2 % oziroma 46,7 %, povpre\u010dna podpora pa nominalno le za 1,1 %. V primerjavi z 2025 se je povpre\u010dna podpora zni\u017eala za 9,9 %. Po SURS<\/a> je povpre\u010dna rast cen 2025 glede na 2024 zna\u0161ala 2,4 %, cene septembra 2026<\/a> pa so bile za 4,13 % nad povpre\u010djem 2025. Ob uporabi teh cen je povpre\u010dna podpora za 2026 realno pribli\u017eno 5,2 % ni\u017eja od podpore 2024 v povpre\u010dnih cenah tistega leta (1,0106701 \/ (1,024 \u00d7 1,0413) \u2212 1). To ni primerjava celoletnih povpre\u010dnih cen za \u0161e nedokon\u010dano leto 2026 in ne pomeni, da se je zni\u017eala vsaka posamezna podpora.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[xviii]<\/a> Vir: SURS, Indeksi cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, december 2024<\/a>, in december 2025<\/a>. Pove\u010danje programskih sredstev s 600.000 \u20ac na 650.000 \u20ac zna\u0161a 8,33 %; pri primerjavi z letnima obsegoma podpore je ustreznej\u0161a povpre\u010dna letna inflacija 2025 glede na 2024.<\/sup><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mestno ob\u010dino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi \u017eupan Aleksander Sa\u0161a Arsenovi\u010d, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strate\u0161ki dokument na podro\u010dju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM … Preberi ve\u010d o Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Maribor<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,14,1,22,34,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12457","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-lokalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-prirocniki-za-obcine","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12457"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13389,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457\/revisions\/13389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12457"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12457"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}