{"id":12457,"date":"2026-09-22T13:34:37","date_gmt":"2026-09-22T13:34:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12457"},"modified":"2026-09-22T14:35:28","modified_gmt":"2026-09-22T14:35:28","slug":"analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/22\/analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-maribor\/","title":{"rendered":"Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Maribor"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mestno ob\u010dino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi \u017eupan Aleksander Sa\u0161a Arsenovi\u010d, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strate\u0161ki dokument na podro\u010dju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM 2024\u20132027 (LPK), ki je bil sprejet konec leta 2024, izvajati pa se je za\u010del v letu 2025. Prej\u0161nji lokalni program je veljal do leta 2020. Med letoma 2021 in 2024 je bil tako Maribor brez veljavnega lokalnega programa za kulturo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Preden je ob\u010dina sprejela aktualni LPK, je pripravila Strategijo razvoja kulture v Mestni ob\u010dini Maribor v obdobju 2022-2026. Tekom javne razprave je prejela preko 200 odzivov in komentarjev. Z obse\u017enim komentarjem smo se odzvali v dru\u0161tvu Asociacija in ocenili, da je strategija v prete\u017eni meri instrumentalizacija kulture, umetnosti in dedi\u0161\u010dine za potrebe uresni\u010ditev partikularne vizije mestnih odlo\u010devalcev, ki se v zaskrbljujo\u010di meri ogiba premisleka o razvoju kulture v MOM skozi uresni\u010devanje javnega interesa za kulturo ter zagotavljanje javnih kulturnih dobrin za potrebe lokalnega prebivalstva in dr\u017eavljanov, temve\u010d kulturo vidi predvsem kot kot orodje za polnjenje mestnega prora\u010duna skozi gospodarski in turisti\u010dni razvoj mestne ob\u010dine. Ocenili smo, da dokument ignorira in neustrezno naslavlja temeljne te\u017eave mariborske kulture, kot so finan\u010dna podhranjenost, zamejen dostop do infrastrukture, odsotnost dialoga z mestnimi odlo\u010devalci ter beg ustvarjalcev.[i]<\/a><\/sup> Sindikat ZASUK in takratni mariborski Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, sta decembra 2023 sprejem dokumenta podprla, hkrati pa opozorila na \u00bbzmanj\u0161ano ambicioznost dokumenta z ohlapno definiranimi ukrepi in kazalniki brez konkretnih \u0161tevilk, ob pomanjkanju \u010dasovnice in finan\u010dnih planov za izvedbo\u00ab.[ii]<\/sup><\/a><\/em> V letu 2024 so bile na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane t.i. fokusne skupine na vseh podro\u010djih kulturnega ustvarjanja, kot jih navaja in obravnava LPK. Te so sestavljene iz dele\u017enikov javnega in zasebnega sektorja, ki delujejo na podro\u010dju kulture. Vseh osem fokusnih skupin je uvodoma opravilo fokusno delavnico, na kateri so med seboj izbrali predstavnike, ki zastopajo podro\u010dje v okviru za\u010dasne strokovne komisije za spremljanje in vrednotenje LPK. Za\u010dasno strokovno komisijo je imenoval \u017eupan MO Maribor. V evalvacijskem poro\u010dilu za leto 2025 tako med ugotovitvami fokusnih skupin beremo, da ob\u010dini v letu 2025 ni uspelo vzpostaviti sistema merjenja u\u010dinkov ukrepov in aktivnosti lokalnega programa, kar je zanimivo, glede na to, da ob\u010dina ima veljaven program za kulturo in da naj bi prav fokusne skupine poskrbele za njegovo spremljanje.[iii]<\/sup><\/a> Evalvacijsko poro\u010dilo torej potrjuje opozorila, ki so bila podana \u017ee v \u010dasu priprave LPK.<\/p>\n\n\n\n

Kazalniki v LPK so res zastavljeni konservativno. Na primer, trajni dialog z dele\u017eniki v kulturi si ob\u010dina prestavlja z izvedbo dveh fokusnih sre\u010danj na leto, na katerih naj bi dele\u017eniki \u00bbparticipativno na\u010drtovali na podro\u010dju kulture in razvoja mesta\u00ab. Prav tako LPK vsebuje zavezo o rasti sredstev za programe na podro\u010dju kulture, kjer pa je dolo\u010deno zgolj, da se sredstva ne bodo zmanj\u0161evala.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dina je v novem programu zapisala, da je ve\u010dina ukrepov iz prej\u0161njega LPK 2015\u20132020 ostala neuresni\u010denih. Kot so zapisali, na primer, naj bi po na\u010drtu LPK 2015\u20132020 sredstva prora\u010duna MOM za teko\u010de financiranje kulturnih dejavnosti (brez investicij in investicijskega vzdr\u017eevanja) v letih med 2014 in 2020 narasla skupno za 1.861.140,00 evrov, dejanska prora\u010dunska sredstva za teko\u010de dejavnosti kulture pa so zrasla za 1.020.381,00 evrov, kar je 54,8% napovedanih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Javni kulturni zavodi kot prioriteta kulturnega razvoja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Najve\u010dja kulturna ustanova v MOM je SNG Maribor z ve\u010d kot 300 zaposlenimi in preko 100 honorarnimi sodelavci, ki pa je dr\u017eavni javni zavod in ve\u010dino sredstev, to je 18,8 milijona evrov od skupno 19,7 milijona evrov prihodkov, prejme od Ministrstva za kulturo. MOM je sicer ustanoviteljica ali soustanoviteljica ve\u010d javnih zavodov, med katerimi so Narodni dom Maribor, Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Mariborska knji\u017enica in Center judovske kulturne dedi\u0161\u010dine Sinagoga.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji prejemnik ob\u010dinskih sredstev za kulturo je bil v letu 2025 Narodni dom Maribor, ki je prejel 2.987.108,00 evrov, kar je 32,5% vseh ob\u010dinskih transferjev javnim zavodom s podro\u010dja kulture. Konec leta 2025 je imel zavod 39 redno zaposlenih, ve\u010dino sredstev, to je okvirno 70% ali 3.101.044,34 evrov, pa prejme od MOM. Narodni dom je od avgusta 2026 tudi upravljalec Centra Rotov\u017e, mestne hi\u0161e kulture, ki bo zdru\u017eevala Mestno knji\u017enico Maribor, Umetnostno galerijo Maribor in Art kino Rotov\u017e. Gradbena dela za center so se pri\u010dela spomladi 2022, preko 90% oziroma ve\u010d kot 36 milijonov evrov vseh sredstev pa prispevata dr\u017eava Slovenija in EU v okviru kohezijskih sredstev. Center naj bi se odprl februarja 2027.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2025 je MOM razdelila 865.000,00 evrov razpisnih sredstev (brez ljubiteljske kulture), in sicer 650.000,00 evrov za programe v kulturi, 190.000,00 evrov za projekte v kulturi ter 25.000,00 evrov za stro\u0161ke razpisov in ekspertnih skupin. Narodni dom v letnem poro\u010dilu istega obdobja poro\u010da, da je bil stro\u0161ek na zaposlenega vklju\u010dno z zimskim regresom 36.085,00 evrov. \u010ce vzamemo celoten znesek, ki ga MOM namenja za Narodni dom in ga delimo s \u0161tevilom zaposlenih, dobimo sredstva, ki jih ob\u010dina nameni na zaposlenega v Narodnem domu, in sicer 79.513,00 evrov. Po analognem prera\u010dunu razpisni denar za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture) v letu 2025 torej ustreza ob\u010dinskemu financiranju 11 delovnih mest v enem samem javnem zavodu.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2025 je sicer MOM financirala 35 projektov in 25 programov s podro\u010dja kulture, skupaj torej 60 projektov in programov razli\u010dnih subjektov. Sredstva MOM na organizacijo v tem letu torej znesejo 14.416,67 evra.<\/p>\n\n\n\n

Kazalnik (2025)<\/strong><\/td>Znesek<\/strong><\/td><\/tr>
Ob\u010dinska sredstva na enega zaposlenega v Narodnem domu<\/td>79.513,00  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Od tega bruto stro\u0161ki dela na zaposlenega<\/td>36.085,00  \u20ac<\/td><\/tr>
Ob\u010dinska razpisna sredstva na eno podprto nevladno organizacijo (60 podpor)<\/td>14.416,67  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Razmerje<\/strong><\/td>5,52 : 1<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
Kazalnik (2025)<\/strong><\/td>Znesek<\/strong><\/td><\/tr>
Ob\u010dinska sredstva za Narodni dom<\/td>2.987.108,34  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Celotni bruto stro\u0161ki dela<\/td>1.421.208,35  \u20ac<\/td><\/tr>
Vse razpisna sredstva (brez ljubiteljev)<\/td>865.000,00  \u20ac<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Letno poro\u010dilo Narodnega doma Maribor za leto 2025, Programski razpis, projektni razpis, lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Narodni dom ob tem redno poro\u010da o kadrovski podhranjenosti ter dejstvu, da MOM pri financiranju ne sledi realni rasti stro\u0161kov dela. Razmerje 5,52 proti 1 nam pove, da ob\u010dinsko financiranje kulture v Mariboru pomeni financiranje javnih zavodov in delovnih mest v javnih zavodih, medtem ko nevladni sektor prejema vi\u0161ine subvencij, iz katerih zaposlitev ni mogo\u010de financirati.<\/p>\n\n\n\n

Povedati je treba, da vsi zavodi niso v enaki meri odvisni od ob\u010dine. Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor je na primer v letu 2024 od MOM prejelo 36% vseh prihodkov, od dr\u017eave pa preko 40%. Do razlikovanja pride zaradi t.i. ob\u010dinskih javnih zavodov \u0161ir\u0161ega pomena, kot so opredeljeni v 67. \u010dlenu ZUJIK. Gre za zavode, katerih pomen presega okvire lokalne skupnosti in ki zadovoljujejo tudi kulturne potrebe prebivalcev sosednjih ob\u010din, ter s svojim delovanjem prispevajo k razvoju regije, kar je v javnem interesu dr\u017eave. V teh primerih lahko dr\u017eava za financiranje programa javnega zavoda zagotovi ustrezna dodatna sredstva iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor tako prejema sredstva od Ministrstva za kulturo na podlagi obsega dejavnosti preteklih let in delno presoje strokovne komisije, podlaga za to pa je 3. \u010dlen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledali\u0161\u010de Maribor, ki dolo\u010da, da gre za zavod posebnega pomena v skladu s 67. \u010dlenom ZUJIK, saj gledali\u0161\u010de s svojo gostovalno politiko in ponudbo kulturnih dobrin oskrbuje obmo\u010dje \u0161ir\u0161e severovzhodne Slovenije, deloma pa tudi druga obmo\u010dja dr\u017eave.[iv]<\/sup><\/a> V primeru Narodnega doma Maribor je enako, saj je Narodni dom na podlagi 67. \u010dlena ZUJIK od MK leta 2024 prejel 120.000,00 evrov, leta 2025 130.000,00 evrov, nato pa je marca 2026 vlada zavodu podelila status posebnega pomena in mu za leti 2026 in 2027 zagotovila 100.000,00 evrov programskih sredstev.[v]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

V obdobju 2023\u20132025 je MOM prora\u010dune ve\u010dkrat sprejemala \u0161ele po za\u010detku prora\u010dunskega leta, zaradi \u010desar je ob\u010dina del leta poslovala v re\u017eimu za\u010dasnega financiranja. Razlogi so bili razli\u010dni, vendar se ponavljajo predvsem strukturna neskladja med prihodki MOM in stro\u0161ki izvajanja zakonsko dolo\u010denih nalog, negotovost glede dr\u017eavnega financiranja in mo\u017enosti zadol\u017eevanja ter zahtevno politi\u010dno usklajevanje prora\u010duna v mestnem svetu. Vse to vpliva na financiranje tako javnih zavodov kot na razpise za nevladni sektor. Projektni razpis JPR-KUL-2025 je bil objavljen z izrecnim opozorilom, da prora\u010dun \u0161e ni sprejet in da so navedena sredstva zgolj okvirna, ter s klavzulo, da lahko ob\u010dina postopek ustavi ali po izboru zni\u017ea obseg sofinanciranja.<\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun MOM za kulturo in trendi<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Pri pregledu prora\u010duna MOM je za kulturo relevanten prora\u010dunski uporabnik 0406 Urad za kulturo in mladino. Znotraj postavke za kulturo in mladino pod kulturo v o\u017ejem smislu \u0161tejemo postavki 1802 Ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine in 1803 Programi v kulturi.<\/p>\n\n\n\n

Pregled financiranja kulture v MOM v obdobju 2023 \u2013 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kazalnik<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
Kultura (EUR)<\/td>8.958.982<\/td>9.316.613<\/td>10.515.440<\/td>12.204.914<\/td><\/tr>
Dele\u017e celotnega prora\u010duna<\/td>5,58%<\/td>6,58%<\/td>6,46%<\/td>4,69%<\/td><\/tr>
Javni zavodi<\/td>7.788.786<\/td>8.181.932<\/td>9.202.730<\/td>10.553.914<\/td><\/tr>
Razpisi za NVO<\/td>771.889<\/td>746.388<\/td>837.710<\/td>935.000<\/td><\/tr>
Ljubiteljska kultura (JSKD)<\/td>180.000<\/td>203.000<\/td>253.000<\/td>263.000<\/td><\/tr>
Razmerje javni zavodi : razpisa za NVO (brez JSKD)<\/strong><\/td>10,1 : 1<\/strong><\/td>11,0 : 1<\/strong><\/td>11,0 : 1<\/strong><\/td>11,3 : 1<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Prora\u010dunski dokumenti MOM)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Iz podatkov je razvidno, da se sredstva res pove\u010dujejo na vseh postavkah, a rast ni enakomerna. Kot prikazuje spodnji graf povpre\u010dne letne rasti (CAGR) v obdobju 2023 \u2013 2026, je v obdobju najve\u010djo rast do\u017eivela ljubiteljska kultura, sledijo javni zavodi, najmanj pa so se pove\u010dala sredstva za NVO (v glavnem poklicne nevladne organizacije).<\/p>\n\n\n\n

Povpre\u010dna letna rast v obdobju 2023 \u2013 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(VIR: Prora\u010dunski dokumenti in lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kot je razvidno, sredstva za ljubiteljsko kulturo rastejo hitreje od tistih za profesionalno nevladno. JSKD Maribor je med 2023 in 2026 realno pridobil 36,5%, razpisi za profesionalno nevladno produkcijo pa 13,1%. Skupaj gre v letu 2026 v oba kanala 1.198.000,00 evrov.<\/p>\n\n\n\n

Gornji podatki ka\u017eejo tudi, da je bilo za poklicni nevladni sektor leto 2024 dejansko slab\u0161e od leta 2023. Govorimo o letu, ko je bil sprejet nov lokalni program za kulturo. Dodatna te\u017eava je, da podatek res ka\u017ee, da je dele\u017e kulture v prora\u010dunu v tem letu narastel iz 5,58% na 6,58%, a zgolj zato, ker so skupni odhodki ob\u010dine padli s 160,5 na 141,7 milijona evrov. Dele\u017e kulture v teko\u010dih odhodkih in transferih je v istem letu padel z 8,42% na 8,09 %. Pri tem je treba spomniti na dogajanje v prvi polovici junija 2023, ko je Mestna ob\u010dina Maribor javne zavode s podro\u010dja kulture ter izvajalce programov s podro\u010dja kulture seznanila s finan\u010dnimi rezi. Odlo\u010ditev je bila sprejeta po tem, ko je bil prora\u010dun za tisto leto \u017ee sprejet in ko so bila sredstva \u017ee razdeljena. V dru\u0161tvu Asociacija smo napovedi o kr\u010denju sredstev za kulturo obsodili[vi]<\/sup><\/a> in odlo\u010devalce opozorili, da v Mariboru ustvarja vrsta pomembnih poklicnih organizacij iz polja kulture in samozaposlenih v kulturi, katerih doprinos k doma\u010demu kulturnemu prostoru je neprecenljiv. Ministrstvo za kulturo je takrat ob\u010dinske javne zavode s podro\u010dja kulture dofinanciralo v vi\u0161ini 290.000,00 evrov[<\/sup><\/a>vii<\/sup><\/a>]<\/sup><\/a>, ob\u010dina pa je obljubila, da bo preko razpisov ustrezno financirala nevladne organizacije. Ocenili smo, da je \u0161lo za nevaren preceden\u010dni primer pogojevanja na ra\u010dun predvsem neodvisne kulture. Pojasniti velja tudi padec dele\u017ea v letu 2026. Dele\u017e kulture pade, ker se celoten prora\u010dun mo\u010dno pove\u010da zaradi investicijskega cikla.<\/p>\n\n\n\n

Ugotovitve fokusnih skupin za posamezna podro\u010dja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot smo omenili uvodoma so bile v letu 2024 na pobudo Urada za kulturo in mladino oblikovane fokusne skupine na vseh podro\u010djih kulturnega ustvarjanja. Na tem mestu povzemamo nekatere ugotovitve fokusnih skupin iz Letnega evaluacijskega poro\u010dila izvajanja LPK v MOM za 2025[viii]<\/a> <\/sup>.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo za podro\u010dje intermedijskih umetnosti<\/strong> ugotavlja, da je intermedijske produkcije \u0161e vedno malo, posledi\u010dno pa je omejeno tudi razvijanje in produkcija intermedijskega ter interdisciplinarnega znanja. Obstoje\u010di festivali in institucije delujejo predvsem kot predstavitvena in logisti\u010dna podpora, manj pa so usmerjeni v raziskovalno-produkcijsko delo lokalne intermedijske umetnosti, zato morajo avtorji podporo v obliki financiranja, znanja, strokovnosti, razpisov, izku\u0161enj in tehnologije pogosto iskati zunaj Maribora. Problem pomanjkanja sredstev in sistemske podpore za razvoj podro\u010dja je prisoten \u017ee dalj \u010dasa, kot eden od konkretnih korakov pa se je za\u010del oblikovati seznam potencialne tehnologije, ki bi bila umetnikom, avtorjem in raziskovalcem dostopna za skupno uporabo, izposojo in deljenje. Dele\u017eniki med ukrepi LPK pogre\u0161ajo mo\u010dnej\u0161e povezovanje znanosti, umetnosti, izobra\u017eevanja in gospodarstva oziroma industrije ter ve\u010d poudarka na interdisciplinarnosti, inovativnosti in dru\u017ebenih transformacijah. Menijo, da bi morale biti osnovne evidence, kot so seznami filmskih lokacij in popisi sten za grafitiranje, \u017ee zdavnaj vzpostavljene, pozornost pa bi bilo treba usmeriti v razvoj laboratorijsko progresivnih, strokovno naprednih in inovativnih pristopov. Dodajamo, da v MOM sicer delujejo KID KIBLA, Zdru\u017eenje za umetnost in avdio-vizualno produkcijo KODA MODRO, Dru\u0161tvo za sodobno umetnost X-OP, Zavod za kulturo Naklju\u010dje 7, ra\u010dunalni\u0161ko ustvarjanje in igre, Maribor in samostojni delavci v kulturi, ki delujejo na intermedijskem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Dele\u017eniki na podro\u010dju vizualne umetnosti<\/strong> opozarjajo na pomanjkanje jasnih strate\u0161kih prioritet, nezadostno vklju\u010devanje ob\u010dinskih organov ter premalo izpostavljeno umetnost v javnem prostoru. Izpostavljajo tudi neenakomerno in centralizirano financiranje in ocenjujejo, da Ministrstvo za kulturo ne upo\u0161teva potreb Maribora kot mejnega mesta ter da je v primerjavi z Ljubljano Maribor podfinanciran. Izpostavljajo tudi neenakopravno delitev kohezijskih sredstev. Problemi so prisotni tudi pri urejanju plakatnih mest (prazna ali pa z zastarelimi plakati) in vidnosti kulturnih vsebin (ni urejenega in pravi\u010dnega sistema za ogla\u0161evanje kulturnih vsebin). Za izbolj\u0161anje sodelovanja med dele\u017eniki predlagajo vzpostavitev stalnega komunikacijskega kanala oziroma skupne platforme za izmenjavo informacij in gradiv.<\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju filma in avdiovizualnih umetnosti<\/strong> opozarjajo na izvajanje javnih razpisov, pri katerih bi morala MOM lo\u010devati med financiranjem filmskih festivalov in filmske produkcije ter postprodukcije, saj gre za zelo razli\u010dna podro\u010dja z razli\u010dnimi strokovnimi profili in razli\u010dnimi finan\u010dnimi, produkcijskimi in drugimi specifikami. Pri produkciji predlagajo ve\u010djo podporo projektom, ki vklju\u010dujejo mariborske ustvarjalce in Maribor kot filmsko lokacijo. Pri projektnem razpisu za leto 2025 pozdravljajo natan\u010dnej\u0161e kriterije, predlagajo pa premislek o \u0161tevilu to\u010dk pri kriteriju mednarodno sodelovanje, saj so morda nekatere vsebine zelo pomembne za lokalno okolje, ob\u010dinstvo in ustvarjalce, ne pa toliko za mednarodno okolje. Opozarjajo tudi na te\u017eave z dostopnostjo ustrezne infrastrukture zunaj mestnega sredi\u0161\u010da. Predlagajo \u0161e dodatne mehanizme sofinanciranja projektov, ki so \u017ee pridobili dr\u017eavna ali evropska sredstva.<\/p>\n\n\n\n

Dele\u017eniki na podro\u010dju glasbenih umetnosti<\/strong> opozarjajo na pomanjkanje strukturiranega dialoga na podro\u010dju glasbe in na izrazita nesorazmerja pri financiranju dele\u017enikov s podro\u010dja kulture. Predlagajo popis vseh akterjev s podro\u010dja glasbe ter redne tematske posvete, ki bi omogo\u010dali povezovanje, izmenjavo dobrih praks in razpravo o razvojnih potrebah. Izpostavljajo prenizek prora\u010dun za kulturo, premajhno podporo nevladnim organizacijam in potrebo po dolgoro\u010dnih mehanizmih financiranja ter aktivnej\u0161i vlogi ob\u010dine, ki se po njihovem mnenju prete\u017eno ukvarja z javnimi zavodi. Opozarjajo tudi na pomanjkanje produkcijskih in skladi\u0161\u010dnih prostorov, centralizacijo kulturnih dejavnosti, nezadostno digitalizacijo ter premalo vidne programe za mlade. Pri izvajanju LPK poudarjajo potrebo po jasnih prioritetah, \u010dasovnici, odgovornosti, transparentnosti in lo\u010denih akcijskih na\u010drtih za posamezna podro\u010dja kulture.<\/p>\n\n\n\n

Ljubiteljska kultura v MOM<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Ljubiteljsko dejavnost v Mariboru je relativno razvejana, pokrivata pa jo dve krovni instituciji, in sicer Zveza kulturnih dru\u0161tev, kizdru\u017euje ve\u010dino ljubiteljskih dru\u0161tev v mestu in pa obmo\u010dna izpostava JSKD Maribor, javni sklad, ki ljubiteljski kulturi nudi strokovno pomo\u010d, organizira regijske in dr\u017eavne festivale ter razpisuje sredstva za opremo in projekte. V Mariboru delujejo \u0161tevilna ljubiteljska dru\u0161tva. Na podro\u010dju fotografije in filma delujejo Fotoklub Maribor, ki je najstarej\u0161i neprekinjeno delujo\u010di fotoklub v Sloveniji, Dru\u0161tvo ljubiteljev fotografije Maribor in Filmsko dru\u0161tvo Film Factory. Na podro\u010dju glasbe velja omeniti denimo me\u0161ani pevski zbor Maribor, Pihalni orkester Drava in \u0161tevilna folklorna dru\u0161tva. V Mariboru delujejo tudi \u0161tevilna amaterska in gledali\u0161ka in plesna dru\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Financiranje delovanja ljubiteljskih kulturnih dru\u0161tev in skupin poteka na podlagi javnega razpisa, ki ga za Mestno ob\u010dino Maribor izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti, Obmo\u010dna izpostava Maribor. Namen je podpora in razvoj kulturne ustvarjalnosti s podro\u010dja ljubiteljske kulture, kar vklju\u010duje izvedbo prireditev (vzajemni nastopi, sre\u010danja, tekmovanja itd.), udele\u017ebo ustvarjalcev iz mariborskih dru\u0161tev na prireditvah drugod ter udele\u017ebo ustvarjalcev na razli\u010dnih izobra\u017eevanjih s podro\u010dja razli\u010dnih vrst kulturnih dejavnosti. Prora\u010dun za ljubiteljsko kulturo je razdeljen na tri dele, in sicer sofinanciranje programov kulturnih dru\u0161tev, skupne programe kulturnih dru\u0161tev in zborovsko tekmovanje Na\u0161a pesem. Slednji poteka izmeni\u010dno kot bienalno dr\u017eavno in bienalno mednarodno zborovsko tekmovanje najkvalitetnej\u0161ih pevskih ansamblov, ki jih med prijavljenimi izbere strokovna \u017eirija. V spodnji preglednici predstavljamo sofinanciranje ljubiteljske kulture v MOM po letih.<\/p>\n\n\n\n

Leto<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026 (sprejet)<\/strong><\/td><\/tr>
Ljubiteljska kultura<\/strong><\/td> \u20ac 180.000,00<\/td> \u20ac 203.000,00<\/td> \u20ac 253.000,00<\/td> \u20ac 263.000,00<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: prora\u010duni MOM)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Razpisi za poklicni nevladni kulturni sektor<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Maribor ima dva razpisa za nevladni sektor (brez ljubiteljske kulture), ki se medsebojno izklju\u010dujeta, saj tisti, ki je izbran na triletnem programskem razpisu, na projektnem ni upravi\u010dena oseba.<\/p>\n\n\n\n

Triletni programski razpis JRPJI-KUL-2024-26<\/strong> je bil objavljen leta 2024. Za leto 2024 so izbrani prijavitelji prejeli skupno 600.000,00 evrov, ki so se delili po naslednjem klju\u010du:<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Umetni\u0161ki programi se ume\u0161\u010dajo na enega ali ve\u010d podro\u010dij uprizoritvenih, vizualnih, glasbenih ali intermedijskih umetnosti. Interdisciplinarni programi pa so ve\u010dpodro\u010dni: uprizoritveni, plesni, vizualni, glasbeni, intermedijski, avdio-vizualni idr., gre pa za produkcijsko avtonomne programe, ki se povezujejo ve\u010d podro\u010dij kulturno-umetni\u0161ke dejavnosti z raznovrstnimi oblikami dru\u017ebene anga\u017eiranosti in so vpeti v urbano okolje, ki kriti\u0161ko reflektirajo v raznovrstnih umetni\u0161kih izrazih.<\/p>\n\n\n\n

Med posebnimi dolo\u010dbami razpisa lahko beremo, da dele\u017e sredstev iz prora\u010duna Mestne ob\u010dine Maribor na letni ravni ne sme presegati 70 odstotkov celotne vrednosti prijavljenega in izvajanega programa v obdobju razpisa. Na programski razpis za obdobje 2024\u20142026\u00a0se je prijavilo 29 subjektov, uspe\u0161nih pa je bilo 25. Porazdelitev sredstev po podro\u010djih je razvidna iz spodnje tabele.<\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje<\/strong><\/td>Prijav<\/strong><\/td>Izbranih<\/strong><\/td>EUR letno<\/strong><\/td>Mediana (EUR)<\/strong><\/td><\/tr>
Umetni\u0161ki programi<\/td>12<\/td>9<\/td>276.000<\/td>28.513<\/td><\/tr>
Interdisciplinarni programi<\/td>7<\/td>7<\/td>150.000<\/td>23.408<\/td><\/tr>
Knjiga in bralna kultura<\/td>6<\/td>6<\/td>132.000<\/td>20.626<\/td><\/tr>
Avdiovizualni programi<\/td>3<\/td>2<\/td>24.000<\/td>12.000<\/td><\/tr>
Kulturni programi medijev<\/td>1<\/td>1<\/td>18.000<\/td>18.000<\/td><\/tr>
Skupaj<\/strong><\/td>29<\/strong><\/td>25<\/strong><\/td>600.000<\/strong><\/td>23.009<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

V letu 2025 je ob\u010dina za izvedbo programov po tem razpisu razdelila 650.000,00 evrov. Najve\u010d, kar 56.454,91 evrov je prejel Zbor Carmina Slovenica Maribor. Na drugem mestu je s 43.613,22 evri Zalo\u017eba Pivec. Razpon vi\u0161ine subvencij po tem razpisu je od 5.365 evrov do 52.112 evrov; trem najve\u010djim prejemnikom (Carmina Slovenica, Zalo\u017eba Pivec, KUD Moment) gre 21,9% sredstev. Omenimo \u0161e, da je eden od razpisnih pogojev ta, da mora imeti prijavitelj zagotovljene prostore in opremo, primerno za izvajanje prijavljenega programa za \u010das trajanja razpisnega obdobja.<\/p>\n\n\n\n

Na Projektnem razpisu JPR-KUL-2026 za leto 2026<\/strong> je od 85 prijavljenih projektov financiranje dobilo 45 projektov. V spodnji tabeli smo povzeli nekaj relevantnih podatkov za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026.<\/p>\n\n\n\n

\/<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
\u0160tevilo prijav<\/strong><\/td>90<\/td>89<\/td>83<\/td><\/tr>
\u0160tevilo odobrenih<\/strong><\/td>31<\/td>35<\/td>45<\/td><\/tr>
Stopnja uspe\u0161nosti<\/strong><\/td>34,40%<\/td>39,30%<\/td>54,20%<\/td><\/tr>
Dodeljeno skupaj (EUR)<\/strong><\/td>149.955<\/td>190.000<\/td>219.999<\/td><\/tr>
Povpre\u010dna subvencija<\/strong><\/td>4.837<\/td>5.429<\/td>4.889<\/td><\/tr>
Najni\u017eji \/ najvi\u0161ji mo\u017eni zapro\u0161eni znesek<\/strong><\/td>2.000 \/ 10.000<\/td>728 \/ 12.000<\/td>745 \/ 12.000<\/td><\/tr>
Dele\u017e sredstev za tri najve\u010dje<\/strong><\/td>18,80%<\/td>18,90%<\/td>15,00%<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Projektni razpis je v treh letih zrasel za 39,8%, stopnja uspe\u0161nosti prijaviteljev pa se je s tretjine povzpela na polovico. Pogledali smo tudi razpisne pogoje za projektne razpise v letih 2024, 2025 in 2026 in ugotovili slede\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\/<\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr><\/thead>
Objava \/ rok za prijavo<\/td>1. 3. \/ 2. 4. 2024<\/td>25. 11. 2024 \/ 8. 1. 2025<\/td>29.10. 2025\/ 1.12.2025<\/td><\/tr>
Vsa na\u010drtovana sredstva (v evrih)<\/td>150.000<\/td>190.000 (okvirno)<\/td>220.000<\/td><\/tr>
Predvidena razdelitev sredstev za sklop 1 \/ 2 \/ 3<\/td>30.000 \/ 65.000 \/ 55.000<\/td>30.000 \/ 120.000 \/ 40.000<\/td>30.000 \/ 130.000 \/ 60.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za sklop 1<\/td>3000<\/td>3000<\/td>3000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za sklop 2<\/td>8.000 (in ne manj kot 3.001)<\/td>8.000<\/td>8.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ja mo\u017ena zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za festivale (sklop 3)<\/td>10.000, do 6 festivalov<\/td>12.000, do 5 festivalov<\/td>12.000<\/td><\/tr>
Najvi\u0161ji dele\u017e sofinanciranja MOM<\/strong><\/td>do 80 %<\/strong><\/td>do 80 %<\/strong><\/td>do 70 %<\/strong><\/td><\/tr>
Merilo vi\u0161ina finan\u010dnega prispevka MOM<\/td>da (5 to\u010dk)<\/td>ne<\/td>da (3 to\u010dke)<\/td><\/tr>
Prostovoljsko delo<\/td>brez omejitve<\/td>do 15 % vrednosti<\/td>do 15 % vrednosti<\/td><\/tr>
Gostovanja v tujini<\/td>upravi\u010den stro\u0161ek<\/td>ni predmet razpisa<\/td>ni predmet razpisa<\/td><\/tr>
Kulturno-umetnostna vzgoja<\/td>ni razpisno podro\u010dje<\/td>novo razpisno podro\u010dje<\/td>razpisno podro\u010dje<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Razpisni sklopi v projektnem razpisu so praviloma trije, razlikujejo pa se po mo\u017eni vi\u0161ini zapro\u0161eni sredstev.  Tako se sklop 1 nana\u0161a na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za posamezni projekt ne presega 3.000,00 evrov, sklop 2 se nana\u0161a na sofinanciranje kulturnih projektov, katerih zapro\u0161ena vi\u0161ina sredstev za posamezni projekt ne presega 8.000,00 evrov. Pod sklop 3 pa sodijo festivali, ki v 2025 ali 2026 lahko zaprosijo za najve\u010d 12.000,00 evrov.<\/p>\n\n\n\n

Preverili smo, kak\u0161no je bilo skozi leta najve\u010dje mo\u017eno \u0161tevilo to\u010dk in kako je bil dolo\u010den to\u010dkovni prag za izbor projekta v sofinanciranje (najmanj\u0161e \u0161tevilo to\u010dk, s katerimi je prijavitelj \u0161e upravi\u010den do sofinanciranja, dokler razpolo\u017eljiva sredstva za izvedbo projekta \u0161e niso porabljena):<\/p>\n\n\n\n

\/<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td>2026<\/strong><\/td><\/tr>
Sklop 1 (prag\/ max. to\u010dk)<\/td>90 \/ 105<\/td>85 \/ 105<\/td>75 \/ 95<\/td><\/tr>
Sklop 2 (prag\/ max. to\u010dk)<\/td>105 \/ 125<\/td>100 \/ 120<\/td>83 \/ 103<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Iz tabele je razvidno, da skozi leta padata tako najvi\u0161je \u0161tevilo mo\u017enih to\u010dk kot dolo\u010den to\u010dkovni prag upravi\u010denosti. \u010ce smo torej prej ocenili, da je stopnja uspe\u0161nosti prijaviteljev narasla iz 34,4% leta 2024 na 54,2% leta 2026, lahko to pripi\u0161emo tako pove\u010danju sredstev kot tudi ni\u017eje dolo\u010denemu maksimalnemu dele\u017eu sofinanciranja. V letih 2024 in 2025 je namre\u010d ob\u010dina krila do 80 % upravi\u010denih stro\u0161kov, v 2026 le \u0161e 70 %.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem povemo, da se je zahtevani lastni dele\u017e pove\u010dal ravno takrat, ko so se zaostrila \u0161e merila. Merilo pri\u010dakovane vi\u0161ine sredstev MOM, ki ga razpis 2025 ni vseboval, v letu 2026 spet nagrajuje tiste, ki od ob\u010dine zahtevajo manj sredstev: do 40% zapro\u0161enih sredstev prinese 3 to\u010dke, 41\u201355% dve, 56\u201370% eno. Za marsikatero organizacijo je 30% lastnega dele\u017ea lahko resna ovira. Zanimivo je tudi nihanje obdobja, za katero so morali prijavitelji izkazovati reference. Razpis leta 2024 je tako dolo\u010dal, da veljajo reference prijavitelja v letih 2020\u20132023. Razpis leto kasneje, pa je dolo\u010dal, da veljajo reference iz leta 2017\u20132023. Leto\u0161nji razpis za referene\u010dno obdobje postavlja obdobje med 2022 in 2024. Referen\u010dna obdobja se tako zdijo relativno arbitrarno izbrana, pri \u010demer naj dodamo, da v javno dostopnih evidencah nismo na\u0161li nobenega popravka razpisnih besedil.<\/p>\n\n\n\n

Izpostaviti velja \u0161e katalog stro\u0161kov, ki je priloga razpisne dokumentacije. Stro\u0161ki se izpla\u010dujejo pav\u0161alno, prejemniki sredstev pa poro\u010dajo po vsebini in ne prilagajo ra\u010dunov. Zadosten dokaz o izvedbi projekta je poro\u010dilo o njegovi izvedbi, ne pa predlo\u017eitev ra\u010dunov v znesku prejetih transfernih sredstev.[ix]<\/a> <\/sup>Sam katalog stro\u0161kov je izdelan na podlagi tarifnih seznamov stanovskih zdru\u017eenj, Sindikata Glosa in Ministrstva za kulturo. Zapisani zneski sicer predstavljajo priporo\u010dljive vi\u0161ine, ki jih komisija upo\u0161teva brez dodatnih dokazil. Za dela, ki niso zajeta v katalogu se smiselno uporabijo priporo\u010dene tarife Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa, ki so zaradi rasti povpre\u010dne pla\u010de v RS pove\u010dane za faktor 1,3.<\/p>\n\n\n\n

V zaklju\u010dnem poro\u010dilu o porabljenih sredstvih smo preverili tudi, kak\u0161no je razmerje med vsemi zapro\u0161enimi sredstvi in sredstvi, ki jih je MOM dejansko razdelil[x]<\/sup><\/a>. Leta 2025 so prijavitelji na projektnem razpisu skupno zaprosili za 764.899,00 evrov, MOM pa je izbranim dodelila 190.000,00 evrov, torej pribli\u017eno \u010detrtino sredstev. Iz rezultatov razpisa je razvidno tudi, da je kar 31 projektov preseglo minimalni prag to\u010dk, a ostalo brez sredstev. Za njihovo financiranje bi bilo potrebnih dodatnih 210.928,00 evrov. Objavljeni rezultati, kot jih javnosti predstavi MOM, dajo natan\u010den uvid v to, kak\u0161ne so celotne vrednosti projektov in koliko pri posameznem projektu sofinancira MOM, kar nam pomaga oceniti povpre\u010dni dele\u017e sofinanciranja mestne ob\u010dine, in sicer se ta giblje okrog 50% celotne vrednosti projektov. V spodnji tabeli so po podro\u010djih prikazani projekti po dejavnosti, dele\u017e odobrenih projektov in skupna vi\u0161ina odobrenih sredstev po posameznem podro\u010dju umetnosti ali kulture:<\/p>\n\n\n\n

Dejavnost<\/strong><\/td>Prijavljenih<\/strong><\/td>Odobrenih<\/strong><\/td>Skupaj odobreno (\u20ac)<\/strong><\/td>Brez odobritve<\/strong><\/td>Dele\u017e odobrenih<\/strong><\/td><\/tr>
FILM  IN AVDIOVIZUALNE DEJAVNOSTI<\/td>8<\/td>4<\/td>32.790,30 \u20ac<\/td>4<\/td>50,0%<\/td><\/tr>
GLASBENE UMETNOSTI<\/td>19<\/td>6<\/td>30.650,00 \u20ac<\/td>13<\/td>31,6%<\/td><\/tr>
INTERMEDIJSKE  UMETNOSTI<\/td>6<\/td>3<\/td>7.644,00 \u20ac<\/td>3<\/td>50,0%<\/td><\/tr>
KNJIGA<\/td>11<\/td>3<\/td>15.400,00 \u20ac<\/td>8<\/td>27,3%<\/td><\/tr>
KULTURNA  DEDI\u0160\u010cINA<\/td>8<\/td>5<\/td>24.232,17 \u20ac<\/td>3<\/td>62,5%<\/td><\/tr>
KULTURNO  UMETNOSTNA VZGOJA<\/td>10<\/td>3<\/td>21.109,74 \u20ac<\/td>7<\/td>30,0%<\/td><\/tr>
UPRIZORITVENE  UMETNOSTI<\/td>13<\/td>5<\/td>35.500,00 \u20ac<\/td>8<\/td>38,5%<\/td><\/tr>
VIZUALNE  UMETNOSTI<\/td>16<\/td>6<\/td>22.673,79 \u20ac<\/td>10<\/td>37,5%<\/td><\/tr>
SKUPAJ<\/td>91<\/td>35<\/td>190.000,00 \u20ac<\/td>56<\/td>38,5%<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Na spletni strani Sektorja za kulturo MOM je objavljeno, koliko programov in projektov MOM financira po letih.  \u0160tevilo financiranih projektov je iz 94 leta 2017 padlo na 81 v letu 2021. Ob\u010dina torej danes podpira bistveno manj projektov kot pred sedmimi leti, nominalno pa zanje namenja ve\u010d sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Prostorska problematika kulture v MOM<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Z nepremi\u010dninami, ki so namenjene organizaciji kulturno-umetni\u0161kih programov v MOM upravlja Urad za kulturo in mladino, ki prostore v skladu z ZUJIK in preko javnega razpisa oddaja v brezpla\u010dno uporabo subjektom s statusom delovanja v javnem interesu. Narodni dom Maribor upravlja z nepremi\u010dninami na \u0161estih razli\u010dnih naslovih (Vetrinjski dvor, Karantena, Sodni stolp \u2026). Na treh od teh \u0161estih lokacij Narodni dom zagotavlja pogoje za delovanje NVO in samozaposlenih. Tudi javni zavod Mladinski kulturni center Maribor del prostorov namenja nevladnim organizacijam, v Hostlu Pekarna pa izvaja tudi tr\u017eno dejavnost. Na podlagi izkazanih potreb in pobud po dodatnih prostorih in ateljejih je Mestna ob\u010dina Maribor (MOM) preko javnih razpisov, izvedenih v 2022 in 2023, v brezpla\u010dno uporabo oddala 10 ateljejev na Partizanski cesti 12, s \u010dimer je \u017eelela prispevati k bogatitvi kulturne ponudbe v mestu. NVO in samostojni delavci v kulturi v Mariboru prostore za svoje delovanje ve\u010dinoma najemajo (npr. skupnost GT22), jih uporabljajo na podlagi razpisov ob pla\u010dilu realnih nastalih stro\u0161kov (ateljeji, galerije) ali pa jih uporabljajo brezpla\u010dno (npr. reziden\u010dni programi v Vetrinjskem dvoru in Karanteni).<\/p>\n\n\n\n

Edina avtonomna cona v Mariboru je Kulturni center Pekarna, ki je odprt mladinski dru\u017ebeno-kulturni prostor. Kolektiv Pekarne opozarja na sistemsko pomanjkanje ob\u010dinskih vlaganj v obnovno objektov (Hladilnica, Dvorana Gustaf itd.). Ob\u010dini uporabniki redno o\u010ditajo ma\u010dehovski odnos in pomanjkanje programske in infrastrukturne podpore. Pekarna se upravlja s hibridnim modelom, kjer je upravljanje razdeljeno med javni zavod MKC Maribor (ki upravlja del objektov, kot sta Hostel Pekarna in upravni prostori) ter nevladne organizacije, dru\u0161tva in samostojne ustvarjalce (Pekarna Magdalenske mre\u017ee, Dvorana Gustaf, Bukvarna, ateljeji, vadnice ipd.), povezanih v Programski svet. Pekarna je lani praznovala 31 let obstoja, kolektiv pa je ob jubileju izpostavil, da KC predstavlja \u00bbprotiute\u017e potro\u0161ni\u0161tvu in turbo kapitalizmu\u00ab[xi]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

Vodstvo mestne ob\u010dine je v preteklosti KC Pekarna \u017ee ve\u010dkrat \u017eelelo preseliti na drugo lokacijo, da bi na prostoru Pekarne lahko raz\u0161irila klini\u010dni center in zgradila dodatne prostore za Medicinsko fakulteto. Kolektiv Pekarne na selitev ni nikoli pristal. Programski svet KC Pekarna je zaradi gro\u017enje po selitvi opozoril, da se mesto ne more spreminjati v skladu z vsakokratno ob\u010dinsko garnituro, in spomnil na zavezo prej\u0161njih ob\u010dinskih vodstev, da se Pekarna ne bo selila na drugo lokacijo in da bo v rabo stopil upravljalski model KC Pekarne, ki so ga uporabniki pripravili \u017ee leta 2009 in po katerem ob\u010dina zagotavlja financiranje osnovnega delovanja, upravitelj pa je zadol\u017een za izvajanje in prijavljanje na razpise, zagotavlja vzdr\u017eevanje infrastrukture in nadzira potek gospodarske dejavnosti; programski svet pri tem skupaj z uporabniki izvaja aktivnosti ter skrbi za koordinacijo in izvedbo programa.<\/p>\n\n\n\n

Omeniti velja dodeljevanje prostorov v brezpla\u010dni najem in primer Vetrinjskega doma, kulturno-kreativnega sti\u010di\u0161\u010da, ki ga upravlja javni zavod Narodni dom Maribor. Vetrinjski dom ima urejena dva re\u017eima dodeljevanja prostorov v najem, in sicer projektnega in programskega. Projektna raba omogo\u010da uporabo posamezih prostorov za termine od 1 ure do 1 meseca na podlagi stalnega odprtega poziva, medtem ko trajna programska raba omogo\u010da izklju\u010dno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje treh let na podlagi na razpisu predlo\u017eenega in izbranega programa dela. Ocenjujemo, da gre mehanizem, ki bi ga veljalo posnemati tudi drugod.<\/p>\n\n\n\n

Sicer ob\u010dina nima javno objavljenega pregleda, kdo uporablja katere prostore in pod kak\u0161nimi pogoji. Odsotnost tak\u0161nega pregleda je presenetljiva, \u010de upo\u0161tevamo, da programski razpis zahteva, da ima prijavitelj zagotovljene prostore za \u010das trajanja razpisa torej za tri leta, kar prijavitelj dokazuje s podpisano izjavo. V Strategiji razvoja mestnih \u010detrti in krajevnih skupnosti 2025\u20132030 je sicer MOM predvidela pregled prostorov v mestnih\u010detrtih in krajevnih skupnostih ter njihovo odpiranje novim kulturnim in mladinskim vsebinam. Do 31. oktobra 2026 naj bi bil izdelan pregled obstoje\u010dih prostorov z identifikacijo mo\u017enosti za nove vsebine, posebej kulturo in mladino.[xii]<\/a> <\/sup>V Mariboru deluje tudi CAAP Center alternativne in avtonomne produkcije, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde<\/em> in je eden redkih dolgoro\u010dnih u\u010dinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ena od te\u017eav neodvisnih prostorov produkcije v Mariboru je gotovo ta, da so na nek na\u010din odvisni od javnih zavodov, sam odnos med njimi pa pogosto ni formalno determiniran, temve\u010d je stvar vsakokratnega dogovora. Prav tako zaradi dejstva, da je bilo mesto v preteklosti mo\u010dno industrializirano, obstaja kopica praznih prostorov in objektov s katerimi razpolaga MOM, medtem ko neodvisni ustvarjalci ostajajo brez ustrezne infrastrukture oziroma dostopa do prostorov pod vzdr\u017enimi pogoji.<\/p>\n\n\n\n

—<\/h2>\n\n\n\n

Pod \u010drto lahko ugotovimo, da ima MOM urejeno ve\u010dletno programsko financiranje z uveljavljenim sistemom pav\u0161alnega izpla\u010devanja stro\u0161kov in katalogom stro\u0161kov, ki temeljijo na sindikalnih tarifah, kar lahko pozdravimo. Poro\u010danje, ki je vsebinsko so\u010dasno predstavlja administrativno razbremenitev tako za prijavitelje kot za mestno oblast in je standard, ki ga v dru\u0161tvu zagovarjamo tako na ravni dr\u017eave kot lokalnih skupnosti. Poleg tega so rezultati razpisov javno objavljeni s posameznimi zneski in dose\u017eenimi to\u010dkami.<\/p>\n\n\n\n

Problemati\u010dna nista toliko sama razpisa in njuna izvedba, kot obseg namenjenih sredstev, ki je na programskem razpisu prenizek, da bi spodbujal profesionalizacijo. Na projektnem razpisu pa razvoj na ravni \u0161tevil podprtih projektov obstaja, vendar ga ob\u010dina zagotavlja z ni\u017eanjem podpore, s \u010dimer drobi sredstva ob tem, ko jih so\u010dasno nezadostno dviguje. Pri triletnem programskem razpisu lahko ugotovimo, da je bilo prvotno predvidenih 580.000 evrov, v resnici pa je bilo v letu 2024 izpla\u010danih 600.000 evrov, v letu 2025 pa 650.000 evrov. Dvig dejansko presega inflacijo, ki je med 1. januarjem 2024 in 1. januarjem 2025 zna\u0161ala 1,9%. Indeksacija sredstev pa \u017eal ni predvidena \u017ee v samem razpisu, kjer je zapisano zgolj, da gre za okvirno vrednost, ki bo vsako leto posebej dolo\u010dena po sprejetju prora\u010duna MOM. Mehanizem je tako zelo volatilen, dobro pa bi bilo, da bi se vsaj usklajevanje z inflacijo predvidelo \u017ee v sami razpisni dokumentaciji. Tudi dele\u017e sofinanciranja pri obeh razpisih bi bilo smiselno vrniti iz 70% na 80% in ukiniti merilo o pri\u010dakovani vi\u0161ini sredstev s strani MOM, ki nagrajuje tiste, ki od ob\u010dine zahtevajo manj. Ob\u010dina bi morala stremeti k temu, da neodvisni kulturno-umetni\u0161ki sceni \u010dim bolj pomaga z lastnimi sredstvi, s \u010dimer spodbuja kulturo in umetnost, ki morda ni komercialno zanimiva, ima pa \u0161ir\u0161i pomen za skupnost. Vsaj v nekaterih primerih ima ob\u010dina tudi relativno dobro urejen mehanizem rabe prostorov za najem in izvedbo dogodkov, navkljub historitatu. Model programske rabe Vetrinjskega doma je dober in bi ga veljalo raz\u0161iriti tudi na preostale nepremi\u010dnine. Ob\u010dina je sicer v skladu z LPK objavila seznam nepremi\u010dnin, ki jih nudi v uporabo, nismo pa uspeli najti registra s ceniki in pogoji uporabe, kar bi gotovo izbolj\u0161alo preglednost. Posebej pozivamo naj ob\u010dina nadaljuje s prakso javnega objavljanja vseh ocenjenih vlog s to\u010dkami in zapro\u0161enimi zneski po zgledu na\u010dina dostopnosti informacij o razpisih iz leta 2025. Gre za primer preglednosti javnega odlo\u010danja, ki bi lahko bil zgled po celi dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

O tem pa, kaj o stanju kulture v MOM menijo tisti, ki jo krojijo in ustvarjajo, <\/strong>lahko preberete ve\u010d na tej povezavi<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[i]<\/a> https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Obrazec-za-pripombe-in-predloge-na-osnutek-SRK_Asociacija_FIN_L.pdf<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[ii]<\/a> https:\/\/zasuk.si\/2023\/12\/20\/komentar-zasuk-in-knvosuk-na-lokalni-program-za-kulturo-2024-2027-mestne-obcine-maribor\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[iii]<\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[iv]<\/a> https:\/\/www.lex-localis.info\/KatalogInformacij\/TiskDokumenta.aspx?SectionID=653d46d8-7e0e-485a-b902-b18deb67d71c<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[v]<\/a> https:\/\/www.gov.si\/novice\/2026-03-05-narodni-dom-maribor-za-leti-2026-in-2027-pridobil-status-javnega-zavoda-v-javnem-interesu-drzave\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[vi]<\/sup><\/a> <\/sup>https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2023\/06\/15\/mestna-obcina-maribor-naj-zagotovi-ze-odobrena-proracunska-sredstva-in-ustavi-financne-reze-v-nevladno-kulturo\/<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

[vii]<\/a> https:\/\/www.gov.si\/novice\/2023-06-30-izredno-financiranje-javnih-zavodov-v-mestni-obcini-maribor\/<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[viii]<\/sup><\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Evalvacijsko-porocilo-o-izvajanju-Lokalnega-programa-za-kulturo-v-Mestni-obcini-Maribor-2024.pdf (str. 15)<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[ix]<\/a> https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2024\/11\/KATALOG-STROSKOV-2025.docx<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

[x]<\/sub><\/a> <\/sub><\/sup>https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2024\/11\/JPR-KUL-2025-Rezultati-razpisa.xlsx<\/sub><\/a><\/p>\n\n\n\n

[xi]<\/sup><\/a> <\/sup><\/sub>https:\/\/maribor24.si\/lokalno\/31-let-kc-pekarna-smo-protiutez-potrosnistvu-in-turbo-kapitalizmu\/<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

[xii]<\/sup><\/a> <\/sup><\/sub>https:\/\/maribor.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/GMS-581.pdf<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mestno ob\u010dino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi \u017eupan Aleksander Sa\u0161a Arsenovi\u010d, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strate\u0161ki dokument na podro\u010dju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM … Preberi ve\u010d o Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Maribor<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,14,1,22,34,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12457","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-lokalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-prirocniki-za-obcine","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12457"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12469,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12457\/revisions\/12469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12457"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12457"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}