{"id":12429,"date":"2026-09-17T09:17:56","date_gmt":"2026-09-17T09:17:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12429"},"modified":"2026-09-17T09:17:58","modified_gmt":"2026-09-17T09:17:58","slug":"asociacija-na-seji-nsk-o-prihodnosti-medijske-neodvisnosti-in-pluralizma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/17\/asociacija-na-seji-nsk-o-prihodnosti-medijske-neodvisnosti-in-pluralizma\/","title":{"rendered":"Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica dru\u0161tva Polona Torkar. Ob strinjanju s \u0161tevilnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredoto\u010dila na predlog novele Zakona o medijih z vidika javnega interesa na podro\u010dju kulture in medijev, polo\u017eaja nepridobitnih medijev, pogojev dela ustvarjalcev medijskih vsebin in \u0161ir\u0161ega medijskega podpornega okolja. Opozorila je, da novela sicer re\u0161uje nekatere probleme, vendar hkrati precej korenito posega v komaj vzpostavljeni sistem, namenjen krepitvi medijske krajine, ne da bi temeljila na celoviti evalvaciji njegovega izvajanja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Jurij Krpan<\/strong> in je bila odprta za medije, sta se udele\u017eili ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in dr\u017eavna sekretarka Ur\u0161ula Menih Dokl<\/strong>. V razpravi so sodelovali tudi profesor novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede dr. Marko Milosavljevi\u0107<\/strong>, predstavnica Dru\u0161tva novinarjev Slovenije Mojca Zorko<\/strong>, predsednik upravnega odbora Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Rajko Djordjevi\u010d<\/strong> ter predstavnika Sveta RTV Slovenija, imenovana na predlog Nacionalnega sveta za kulturo, dr. \u0160pela Stres in prof. Igor \u0160mid<\/strong>. Svoja stali\u0161\u010da so predstavili tudi \u010dlani Nacionalnega sveta za kulturo Majda \u0160irca Ravnikar, Martin Srebotnjak, Uro\u0161 Koren\u010dan, Franci Krevh, Tanja Petri\u010d in dr. Kaja \u0160irok<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Ministrstvo za kulturo je oba predloga zakonov v javno obravnavo poslalo konec avgusta, le nekaj mesecev po za\u010detku uporabe novega Zakona o medijih in pred celovito evalvacijo njegovega izvajanja. Seja je potekala tudi v kontekstu razpisanega referenduma o RTV-prispevku. Predsednik NSK Jurij Krpan je uvodoma ocenil, da gre za povezana vpra\u0161anja, ter povabljene pozval, naj svoje odzive na predlagane spremembe predstavijo celovito.<\/p>\n\n\n\n

Spremembe so potrebne, vendar morajo biti strokovno utemeljene<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr. Marko Milosavljevi\u0107 je poudaril, da so spremembe na podro\u010dju medijev potrebne, vendar jih je treba presojati glede na to, ali so dobre za dr\u017eavljane in javnost ter skladne s standardi Evropske unije in Sveta Evrope. Opozoril je na pomen kakovostnih medijev v \u010dasu postresni\u010dnosti, ki se je izrazito pokazal med pandemijo novega koronavirusa, ko bi se \u0161tevilni dr\u017eavljani brez medijskih delavcev te\u017eko zna\u0161li. Zavzel se je za zakonodajo, ki bo okrepila novinarstvo v Sloveniji kot celoto.<\/p>\n\n\n\n

Mojca Zorko je v imenu Dru\u0161tva novinarjev Slovenije opozorila na vrsto predlogov, ki so rezultat prizadevanj dru\u0161tva in so bili uveljavljeni z veljavnim zakonom. Ob tem je poudarila, da na \u0161tevilne ukrepe, ki jih medijski prostor potrebuje, \u0161e vedno \u010dakamo, za\u017eivele pa niso niti vse \u017ee predvidene pomo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Rajko Djordjevi\u010d se je kot predstavnik Medijske zbornice osredoto\u010dil na problemati\u010dnost in posledice predlagane odprave varovalke, ki jo veljavni zakon \u0161e vedno dolo\u010da za financiranje programskih vsebin medijev. Zbranim je konkretno predstavil tveganja in te\u017eave, s katerimi se radiodifuzni mediji sre\u010dujejo \u017ee danes, ter ocenil, da brez dr\u017eavne podpore ne bi zmogli, saj tr\u017ene dejavnosti zagotavljajo zgolj 30 odstotkov njihovih virov.<\/p>\n\n\n\n

Zakon o medijih \u0161e ni dobro shodil<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Strokovna vodja Asociacije je na seji povedala, da v dru\u0161tvu ne nasprotujejo vsem predlaganim spremembam, saj novela ZMed vsebuje tudi potrebne popravke in pojasnitve. Vendar ob njih odpravlja zgodovinsko uveljavljene varovalke in nekatere klju\u010dne pridobitve nedavne prenove zakona. Torkar je poudarila, da zakon \u0161e ni dobro shodil, predlagatelj pa mu \u017ee odstranjuje nekatere bistvene varovalke in pomembne oblike pomo\u010di, kar je te\u017eko razumeti kot z dokazi podprto izbolj\u0161evanje sistema, kakr\u0161nega obljublja koalicijska pogodba.<\/p>\n\n\n\n

Kot osrednji problem je opredelila odpravo zakonsko dolo\u010denega minimalnega obsega sredstev za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu in za programe posebnega pomena. Ob tem je opozorila, da se prora\u010dunsko na\u010drtovanje in zakonski minimum ne izklju\u010dujeta. Spomnila je pri tem, da je dru\u0161tvo \u017ee v preteklosti odlo\u010devalce opozarjalo, da vezava na RTV-prispevek ni edina mogo\u010da re\u0161itev, vendar sta dolo\u010ditev minimalne osnove in avtomati\u010dna valorizacija razpisnih sredstev nujni. Asociacija je zato v normativnem predlogu predlagala formulo, ki bi jo bilo mogo\u010de uporabiti ne glede na prihodnost RTV-prispevka in s katero bi sistem ohranil zakonsko varovalko.<\/p>\n\n\n\n

Pluralizem potrebuje tudi podporno okolje<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asociacija je opozorila tudi na ukinjanje mo\u017enosti neposredne podpore nevladnim organizacijam v javnem interesu na podro\u010dju medijev ter razvoja novih vsebin, formatov, orodij in ob\u010dinstev. Predlagatelj to utemeljuje z namero, da bi sredstva po zakonu namenjali konkretnim medijskim vsebinam. Torkar je tak\u0161no re\u0161itev ozna\u010dila za nedosledno, saj novela pri posebnih shemah za tiskane in digitalne medije hkrati dopu\u0161\u010da financiranje pla\u010d, distribucije, naro\u010dni\u0161kih modelov ter drugih razvojnih in uredni\u0161kih stro\u0161kov.<\/p>\n\n\n\n

Kot je \u0161e opozorila, opisanim oblikam dr\u017eavne pomo\u010di za ve\u010dje medije v dru\u0161tvu ne nasprotujemo, \u010de je ob tem nedvomno izkazan javni interes in ne gre zgolj za pomo\u010d lastnikom pri kritju stro\u0161kov. \u010ce pa dr\u017eava organizacijski, infrastrukturni in tehnolo\u0161ki razvoj priznava gospodarskim subjektom, mora to veljati tudi za nepridobitne medije in je prav, da Slovenija skrbi tudi za podporno okolje na podro\u010dju medijev. Medijski pluralizem namre\u010d ne nastane samo z naro\u010dilom posameznega \u010dlanka ali oddaje. Potrebuje tudi uredni\u0161tva, znanje, pravno in strokovno pomo\u010d novinarjem, samoregulacijo, medijsko pismenost ter razvoj ob\u010dinstev.<\/p>\n\n\n\n

Javni denar mora izbolj\u0161ati pogoje nastajanja vsebin<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Polona Torkar je v imenu dru\u0161tva poudarila, da morajo biti v sredi\u0161\u010du medijske politike novinarji, drugi medijski delavci in uredni\u0161tva ter pogoji za njihovo avtonomno in kakovostno delo. Krepitev poslovnega polo\u017eaja izdajatelja namre\u010d sama po sebi \u0161e ni krepitev javnega interesa. Javna pomo\u010d mora imeti preverljive u\u010dinke v obliki kakovostnej\u0161ih vsebin, ve\u010d lastne produkcije, uredni\u0161ke avtonomije, dostojnega pla\u010dila ter stabilnej\u0161ih zaposlitev in sodelovanj.<\/p>\n\n\n\n

Posebej je opozorila na polo\u017eaj prekarnih delavcev v medijih. Zanje je predlagala dosledno uveljavljanje Uredbe o minimalnem pla\u010dilu za samozaposlene v kulturi ter raz\u0161iritev primerljive ureditve na samostojne novinarje in druge samozaposlene, ki delujejo v medijih. Asociacija je ob tem deloma pritrdila ministrstvu, da spo\u0161tovanje delovnopravne zakonodaje ne more biti prednostno merilo, za katero prijavitelj prejme dodatne to\u010dke. Vztraja pa, da mora biti osnovni pogoj za dostop do javnega denarja. Pravnomo\u010dno ugotovljene kr\u0161itve glede pla\u010dila, delovnega \u010dasa, prikritih delovnih razmerij ali zaposlovanja na \u010drno bi zato morale biti ovira za pridobitev podpore.<\/p>\n\n\n\n

Kulturne in umetni\u0161ke vsebine naj bodo konkretno prednostno merilo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo na NSK pozdravili izrecno prepoznavanje kulturne in umetni\u0161ke ustvarjalnosti v medijih, vendar predlagali, naj se ta poudarek konkretizira z vklju\u010ditvijo kulturnih in umetni\u0161kih vsebin, kulturnih uredni\u0161tev ter kriti\u0161ke refleksije kulture in umetnosti med prednostna merila.<\/p>\n\n\n\n

Strokovna vodja je v razpravi opozorila \u0161e, da je Asociacija v okviru javne razprave poleg celovitega odziva predlo\u017eila konkretne normativne re\u0161itve za ohranitev realnega zakonskega minimuma in ve\u010dletnega financiranja, podporo nepridobitnim medijem in podpornemu okolju, vi\u0161jo intenzivnost financiranja nepridobitnih medijev ter doslednej\u0161o povezavo med javnimi sredstvi, pogoji dela, uredni\u0161ko avtonomijo in preverljivim javnim interesom. Kot \u0161e vedno relevantne pa je izpostavila tudi pripombe, ki jih je dru\u0161tvo podalo v zakonodajnem postopku sprejemanja trenutno veljavnega Zakona o medijih.<\/p>\n\n\n\n

V predlog novele ZRTVS bi bilo potrebno vlo\u017eiti ve\u010d dela<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Strokovna vodja dru\u0161tva je v razpravi na kratko opozorila tudi na pomanjkljivosti predloga novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, med drugim tudi nivo priprave predloga, za katerega je ocenila, da potrebuje dodatno delo. Ker so razli\u010dne vsebinske vidike v razpravi odprli \u017ee drugi govorci, se je osredoto\u010dila na predlagano ureditev Programskega sveta ter ocenila, da ni sporno vklju\u010devanje stroke in civilne dru\u017ebe v Programski svet, temve\u010d trajna podelitev imenovalnih pravic izbranim organizacijam brez pojasnjenih meril njihove reprezentativnosti. Reprezentativnosti namre\u010d ni mogo\u010de ustvariti zgolj z zakonskim privilegijem. Izhajati mora iz dejanskega \u010dlanstva, podro\u010dne in regionalne \u0161irine ter odprtih, pluralnih in javno preverljivih postopkov izbire.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje po mnenju Asociacije zato ni, kateri organizaciji pripada zakonsko zagotovljeni sede\u017e, temve\u010d kateri in kak\u0161en postopek lahko pripelje do osebe, sposobne zastopati podro\u010dje v njegovi dejanski raznolikosti. V dru\u0161tvu vztrajamo, da mora biti tak postopek odprt, obvezen, pregleden in jasno dolo\u010den.<\/p>\n\n\n\n

Tveganja za neodvisnost in prihodnji razvoj RTV Slovenija<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr. \u0160pela Stres in prof. Igor \u0160mid sta svoja prispevka namenila predlogu novele ZRTVS. Stres je s primerjavo treh razli\u010dnih ureditev ocenila, da aktualni predlog zakona pomeni resno tveganje tako za repolitizacijo kot za likvidnostne te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Prof. \u0160mid je opozoril na kontekst, v katerem se predlog novele sprejema, zlasti na \u010das izrazitega tehnolo\u0161kega napredka in spremenjenih navad ob\u010dinstev. Poudaril je, da bi bilo pomembneje, da se stroka in delavci usedejo za skupno mizo ter se vpra\u0161ajo, kak\u0161na naj bo RTV Slovenija prihodnosti, v kateri med drugim izrazito primanjkuje prostora za eksperimentiranje.<\/p>\n\n\n\n

Ministrstvo spremembe utemeljuje z nadzorom in depolitizacijo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je zavrnila ocene, da naj bi zakon pomenil \u00bbigra\u010dkanje\u00ab ali \u00bbsarkazem\u00ab, ter pojasnila, da so se kljub nedavnemu sprejetju veljavnih zakonov pokazale pomanjkljivosti, zlasti pri finan\u010dnem nadzoru.<\/p>\n\n\n\n

Kot namen predlaganih sprememb je navedla usklajevanje z Evropskim aktom o svobodi medijev in nadaljnjo depolitizacijo. V tem okviru je izpostavila predlagano izlo\u010ditev predstavnikov Varuha \u010dlovekovih pravic in Informacijskega poobla\u0161\u010denca iz novega sveta, saj oba funkcionarja imenuje dr\u017eavni zbor. Po njenih besedah je ministrstvo pri predlagani sestavi organov RTV Slovenija sledilo odlo\u010dbi Ustavnega sodi\u0161\u010da o depolitizaciji.<\/p>\n\n\n\n

Imenovanje \u0161estih od sedmih \u010dlanov Nadzornega sveta po vladnih kanalih je ministrica utemeljila s stali\u0161\u010dem, da mora finance nadzirati tisti, ki jih javnemu zavodu namenja. Na glavnino problemati\u010dnih vidikov, povezanih z obema zakonoma, ni odgovorila, je pa pozdravila, da je Asociacija prepoznala krepitev kulturnih in umetni\u0161kih vsebin kot enega od ciljev sprememb Zakona o medijih.<\/p>\n\n\n\n

NSK proti hitenju in za ohranitev RTV-prispevka<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V razpravi \u010dlanov NSK je Majda \u0160irca Ravnikar opozorila, da bi ukinitev RTV-prispevka, o kateri naj bi se volivci izrekali na oktobrskem referendumu, pomenila tudi ukinitev javne RTV Slovenija v sedanjem pomenu. Ocenila je tudi, da predlagani sve\u017eenj medijske zakonodaje obuja temne spomine na \u010dase nadzora nad mediji.<\/p>\n\n\n\n

Martin Srebotnjak je poudaril, da se zdi, da je vsakokratni trn v peti politike prav informativni program RTV Slovenija, ter opozoril na visoko raven produkcije vseh drugih dejavnosti osrednjega nacionalnega medija.<\/p>\n\n\n\n

Nacionalni svet za kulturo je po razpravi ocenil, da predloga vsebujeta \u0161e preve\u010d nejasnosti in da hitenje pri spreminjanju medijske zakonodaje ni na mestu. Zavzel se je za strokovno utemeljene spremembe, pri pripravi katerih mora sodelovati stroka, ter odlo\u010dno podprl ohranitev RTV-prispevka.<\/p>\n\n\n\n

Predsednik NSK Jurij Krpan je poudaril, da mora RTV Slovenija ostati referen\u010dna, strokovna in javnosti odgovorna medijska ustanova, posegi v njeno financiranje pa ne smejo ogroziti stabilnosti javnega servisa.<\/p>\n\n\n\n

Stali\u0161\u010de se ujema z osrednjim opozorilom Asociacije: obstoje\u010dih re\u0161itev ni treba ohranjati za vsako ceno, vendar mora biti njihova sprememba utemeljena, koherentna in opremljena z bolj\u0161imi varovalkami. Vrnitev k starej\u0161emu modelu sama po sebi ni reforma, tako kot odsotnost varovalke sama po sebi ni izbolj\u0161ava.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010d o odzivih Asociacije:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odziv in normativni predlog Asociacije na predlog novele Zakona o medijih
<\/a>Odziv Asociacije na predlog novele Zakona o RTV Slovenija <\/a><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o 12. seji Nacionalnega sveta za kulturo<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica dru\u0161tva Polona Torkar. Ob strinjanju s \u0161tevilnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredoto\u010dila na predlog novele … Preberi ve\u010d o Asociacija na seji NSK o prihodnosti medijske neodvisnosti in pluralizma<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,37,26,15,22,3,23],"tags":[],"class_list":["post-12429","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12429","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12429"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12429\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12432,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12429\/revisions\/12432"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12429"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12429"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12429"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}