{"id":12376,"date":"2026-09-11T09:28:19","date_gmt":"2026-09-11T09:28:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12376"},"modified":"2026-09-11T09:28:21","modified_gmt":"2026-09-11T09:28:21","slug":"zmed-se-ni-dobro-shodil-varovalke-in-del-kljucnih-podpor-pa-ze-izginjajo-ali-kako-bomo-krepili-medijski-pluralizem-po-javnofinancnih-zmoznostih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/11\/zmed-se-ni-dobro-shodil-varovalke-in-del-kljucnih-podpor-pa-ze-izginjajo-ali-kako-bomo-krepili-medijski-pluralizem-po-javnofinancnih-zmoznostih\/","title":{"rendered":"ZMed \u0161e ni dobro shodil, varovalke in del klju\u010dnih podpor pa \u017ee izginjajo \u2013 ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinan\u010dnih zmo\u017enostih"},"content":{"rendered":"\n
\"Foto:
Jan Rozman: Predmetenje \/ Thinging
http:\/\/www.emanat.si\/si\/produkcija\/jan-rozman–predmetenje\/<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po na\u0161i oceni odprava zakonsko dolo\u010denega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Vi\u0161ino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepu\u0161\u010dalo vsakokratnemu prora\u010dunskemu dolo\u010danju. Pri tem je bil novi Zakon o medijih sprejet \u0161ele septembra 2025, nova uredba o dr\u017eavnih pomo\u010deh pa se uporablja \u0161ele od decembra 2025. Razpis za leto 2026 se zaradi prehodne dolo\u010dbe uredbe \u0161e vedno kon\u010da po prej\u0161nji ureditvi, prvih zakonsko predvidenih evalvacij novega sistema pa ministrstvo \u0161e ni opravilo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Novela sicer vsebuje nekatere potrebne popravke in pojasnitve, vendar bi odprava finan\u010dne varovalke in kr\u010denje upravi\u010denih namenov zmanj\u0161ala predvidljivost medijske politike ter oslabila pluralizem prav v segmentu, ki javni interes zagotavlja zunaj tr\u017eno najprivla\u010dnej\u0161ih vsebin. Zato v Asociaciji na prvem mestu vztrajamo, da zakon ohrani realni minimum financiranja, za\u0161\u010diten z avtomati\u010dno valorizacijo, ter omogo\u010di ve\u010dletno podporo dejavnostim, katerih u\u010dinki so odvisni od kontinuitete.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na to osrednjo varovalko se navezujeta \u0161e dve prednostni zahtevi. Zakon mora ohraniti in jasneje opredeliti podporo dejansko nepridobitnim medijem ter strokovnemu, stanovskemu, samoregulativnemu in razvojnemu podpornemu okolju. Javno financiranje pa naj zakonodaja dosledneje ve\u017ee na preverljiv javni interes, kakovostne in dostojne pogoje dela, kulturno in dru\u017ebeno raznolikost ter strokovno in neodvisno odlo\u010danje. Asociacija ob potrebnih popravkih sedanjega sistema \u0161e naprej zagovarja ohranitev njegovih klju\u010dnih pridobitev in njihovo nadaljnjo, z evalvacijo podprto nadgradnjo.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Zakonski minimum je varovalka, ne omejitev<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Veljavni zakon dolo\u010da, da se za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu zagotovi znesek v vi\u0161ini enega odstotka, za dejavnost programov s statusom posebnega pomena pa treh odstotkov prispevka za programe RTV Slovenija, zbranega v preteklem letu. Novela obe varovalki odpravlja z obrazlo\u017eitvijo, da se vi\u0161ina sredstev dolo\u010da v vsakokratnem dr\u017eavnem prora\u010dunu in zakonu o njegovem izvr\u0161evanju ter ob upo\u0161tevanju javnofinan\u010dnih zmo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

Toda prora\u010dunsko na\u010drtovanje in zakonski minimum se ne izklju\u010dujeta. Minimum ne dolo\u010da kon\u010dnega obsega podpore in dr\u017eavi ne prepre\u010duje, da zagotovi ve\u010d sredstev, temve\u010d opredeljuje najni\u017ejo raven izpolnjevanja njene obveznosti do javnega interesa na podro\u010dju medijev. Brez tak\u0161ne varovalke lahko vi\u0161ina podpore iz leta v leto niha, njena realna vrednost pada, celoten sistem pa postane izraziteje odvisen od politi\u010dnih in fiskalnih prednostnih nalog vsakokratne oblasti. Ob tem je korektno poudariti, da je Ministrstvo za kulturo v razpisih za leti 2025 in 2026 \u017ee zagotovilo, nekoliko pri tem celo preseglo zakonsko predpisani minimum za programe posebnega pomena ter za vsakega od razpisov je namenilo 4,1 milijona evrov. Ta praksa ne govori v prid odpravi zakonske obveznosti, temve\u010d ka\u017ee, da je minimum izvr\u0161ljiv in da lahko deluje kot varovano izhodi\u0161\u010de, ki ga odgovorna medijska politika po potrebi prese\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

Asociacija je zato predlagala, da zakon ohrani realni minimum, ki se samodejno usklajuje najmanj z rastjo cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. Tako bi bilo financiranje mogo\u010de lo\u010diti tudi od morebitnih prihodnjih sprememb sistema RTV-prispevka, ne da bi medijska politika izgubila predvidljivo finan\u010dno osnovo.<\/p>\n\n\n\n

Ministrstvo spreminja ureditev pred prvo evalvacijo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predlagatelj kot temeljne cilje novele navaja krepitev medijskega pluralizma in uredni\u0161ke neodvisnosti, bolj ciljno usmerjanje javnih sredstev v kakovostne medijske vsebine ter ve\u010djo pravno jasnost in sistemsko usklajenost. V gradivu hkrati zapi\u0161e, da se bo doseganje teh ciljev ugotavljalo z evalvacijami podeljenih finan\u010dnih podpor in rednim pregledom medijske pluralnosti. Zato presene\u010da, da predlog bistveno spreminja komaj vzpostavljeni sistem, \u0161e preden je bila opravljena njegova prva celovita presoja. Ministrstvo ne poka\u017ee, katere re\u0161itve so se pri izvajanju izkazale za neu\u010dinkovite, kak\u0161ni so njihovi dejanski u\u010dinki in zakaj bi predlagane spremembe bolje uresni\u010dile navedene cilje. \u010ce naj bo medijska politika utemeljena na dokazih, bi morala evalvacija tako pomembnim spremembam predhoditi, ne pa jim \u0161ele slediti.<\/p>\n\n\n\n

Nepridobitni mediji in podporno okolje niso postranski<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predlog ukinja mo\u017enost neposrednega financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na podro\u010dju medijev ter razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih ob\u010dinstev. Predlagatelj to utemeljuje z namero, da bi javna sredstva bolj ciljno usmeril v neposredno ustvarjanje in raz\u0161irjanje medijskih vsebin.<\/p>\n\n\n\n

Medijski pluralizem pa ni odvisen samo od financiranja posameznega kon\u010dnega prispevka. Kakovostne in uredni\u0161ko neodvisne vsebine potrebujejo tudi strokovno in pravno pomo\u010d novinarjem, usposabljanje, samoregulacijo, medijsko pismenost ter organizacije, ki spremljajo razmere in zastopajo javni interes na podro\u010dju medijev. Podpora vsebini brez podpore pogojem njenega nastajanja lahko omogo\u010da kratkotrajno produkcijo, ne zagotavlja pa trajnega razvoja medijskega pluralizma.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben del pluralnega medijskega prostora predstavljajo dejansko nepridobitni mediji, katerih namen ni ustvarjanje dobi\u010dka za lastnike, temve\u010d izvajanje medijske dejavnosti. Nepridobitnost sama po sebi \u0161e ne dokazuje kakovosti ali javnega interesa, pomeni pa pomembno strukturno varovalko: prese\u017eki ostanejo vezani na medijsko dejavnost in jih ni mogo\u010de razdeliti ustanoviteljem, \u010dlanom ali zasebnim lastnikom. Ker imajo tak\u0161ni mediji praviloma o\u017ejo prihodkovno osnovo in morebitne prese\u017eke ponovno vlagajo v svoje poslanstvo, je posebej utemeljena podpora razvoju njihovih organizacijskih, produkcijskih in tehnolo\u0161kih zmogljivosti, tudi v obliki spodbud za zaposlovanje.<\/p>\n\n\n\n

Podpora tr\u017enemu razvoju \u0161e ni podpora javnemu interesu<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nedoslednost predloga je posebej razvidna iz razmerja med ukinjenimi nameni in posebnima shemama za digitalni prehod tiskanih medijev ter podporo digitalnim medijem. Ti shemi omogo\u010data financiranje digitalizacije, distribucije, naro\u010dni\u0161kih modelov, pla\u010d ter drugih uredni\u0161kih in razvojnih stro\u0161kov. Gre za namene, ki niso ni\u010d bolj neposredno povezani s posamezno programsko vsebino kot razvoj nepridobitnih medijev in dejavnosti podpornega okolja, ki jih novela odpravlja. Argument, da je treba financiranje omejiti na neposredno ustvarjanje vsebin, zato v Asociaciji vrednotimo kot vsebinsko prazen.<\/p>\n\n\n\n

Pogoji glede \u0161tevila zaposlenih, naklade oziroma dosega in drugi kumulativni pogoji posebni shemi usmerjajo predvsem k ve\u010djim in \u017ee razmeroma razvitim izdajateljem. Tak\u0161na razvojna pomo\u010d je lahko legitimna, vendar mora biti vezana na dokazano potrebo, spodbujevalni u\u010dinek in merljive obveznosti glede lastne produkcije, uredni\u0161ke avtonomije, dostopnosti vsebin, pogojev dela in ohranitve podprtih zmogljivosti. \u010ce bi namre\u010d medijsko podjetje dolo\u010deno nalo\u017ebo zaradi lastnega poslovnega interesa izvedlo tudi brez javnih sredstev, pomo\u010d predvsem razbremeni njegove redne stro\u0161ke. Krepitev tr\u017enega polo\u017eaja posameznega podjetja sama po sebi zato \u0161e ni javni interes; izkazovati ga morajo u\u010dinki financirane dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

Asociacija je \u017ee ob obravnavi ZMed-1 poudarila<\/a>, da mora medijska ureditev v sredi\u0161\u010de postaviti novinarje in uredni\u0161tva, pogoje za njihovo avtonomno in ustrezno podprto delovanje ter krepitev neodvisnih medijev, katerih poslanstva ni mogo\u010de ena\u010diti s komercialno uspe\u0161nostjo. Predlagali smo osmislitev statusa samostojnega novinarja, delovne \u0161tipendije in nadomestila za bolni\u0161ko odsotnost, primerljivo minimalno vrednotenje njihovega dela ter ukrepe za stabilnost zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest v medijih. Opozorili smo tudi, da subvencioniranje naro\u010dnin, distribucije in digitalizacije gospodarskih subjektov ne sme postati pomo\u010d lastnikom brez primerljivih obveznosti do novinarjev, uredni\u0161tev in javnosti. Ta stali\u0161\u010da ostajajo relevantna in bi jih moral predlagatelj pri pripravi novele ustrezno upo\u0161tevati.<\/p>\n\n\n\n

Podpora dejansko nepridobitnim medijem naj bo prilagojena<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zaradi o\u017eje prihodkovne osnove in usmerjenosti v tr\u017eno manj zanimive vsebine dejansko nepridobitni mediji potrebujejo njim prilagojeno intenzivnost podpore. Asociacija zato predlaga, da zakon pri ukrepih, namenjenih njihovemu financiranju, dolo\u010di najmanj 80-odstotno intenzivnost podpore, kadar pravila dr\u017eavnih pomo\u010di ne dolo\u010dajo ni\u017eje dovoljene intenzivnosti, ter ohrani mo\u017enost financiranja do 100 odstotkov upravi\u010denih stro\u0161kov. Razli\u010dna intenzivnost ni neupravi\u010deno privilegiranje dolo\u010dene pravnoorganizacijske oblike, temve\u010d upo\u0161teva razli\u010den ekonomski polo\u017eaj prejemnikov in mo\u017enost zasebnega prisvajanja u\u010dinkov javne pomo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Uredba o podrobnej\u0161i dolo\u010ditvi pogojev in meril za dodeljevanje dr\u017eavnih pomo\u010di medijem je pri programih in projektih, financiranih po pravilu de minimis, \u017ee omogo\u010dila do 100-odstotno financiranje upravi\u010denih stro\u0161kov. Gre za pomemben premik v smeri prizadevanj Asociacije<\/a>, ki ga je treba pri nadaljnjem urejanju ohraniti in dolgoro\u010dno zavarovati tudi na zakonski ravni.<\/p>\n\n\n\n

Javni denar zahteva odgovornost<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Novela med prednostnimi merili odpravlja spo\u0161tovanje delovnopravne zakonodaje, ker naj bi \u0161lo za zakonski minimum, ki ga ni primerno dodatno nagrajevati. S tem izhodi\u0161\u010dem se v dru\u0161tvu deloma strinjamo: spo\u0161tovanje prava ne more biti konkuren\u010dna prednost. Iz tega pa ne sledi, da smejo biti pogoji dela pri razdeljevanju javnih sredstev nepomembni. Pravnomo\u010dno ugotovljene kr\u0161itve glede pla\u010dila za delo, delovnega \u010dasa in po\u010ditkov, prikritih delovnih razmerij ali zaposlovanja na \u010drno bi morale po na\u0161i oceni ostati ovira za pridobitev podpore. Dr\u017eava z javnimi sredstvi ne sme zagotavljati konkuren\u010dne prednosti poslovnim modelom, ki stro\u0161ke zni\u017eujejo na ra\u010dun pravic novinarjev in drugih sodelavcev. \u010ce je mogo\u010de pomo\u010d nameniti tudi kritju pla\u010d in uredni\u0161kih stro\u0161kov gospodarskih subjektov, mora financiranje spremljati odgovornost za pogoje, v katerih podprte vsebine nastajajo.<\/p>\n\n\n\n

Kulturne vsebine potrebujejo vsebinsko podporo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pozdravljamo, da novela pri podpori programskih vsebin izrecno poudarja kulturno in umetni\u0161ko ustvarjalnost. Da poudarek ne bi ostal le deklarativen, predlagamo, da se ustvarjanje kulturnih in umetni\u0161kih vsebin ter strokovno spremljanje, vrednotenje in kriti\u010dna refleksija kulture in umetnosti vklju\u010dijo med prednostna merila.<\/p>\n\n\n\n

Razpisi bi morali omogo\u010dati tudi podporo kulturnim uredni\u0161tvom, programskim sklopom in medijem, ki jih s tak\u0161no vsebinsko usmeritvijo izdajajo nevladne in druge nepridobitne organizacije. Pri tem pa kulturni poudarek ne sme izriniti drugih klju\u010dnih sestavin javnega interesa, kot so lokalno in preiskovalno novinarstvo, medijska pismenost, dostopnost ter kulturna, jezikovna, regionalna, manj\u0161inska in dru\u017ebena raznolikost.<\/p>\n\n\n\n

Dose\u017eene pridobitve je treba ohraniti in nadgraditi<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pod \u010drto ocenjujemo, da bi morala novela ohraniti dose\u017eene pridobitve veljavne zakonodaje in nadgraditi odprta vpra\u0161anja. Vra\u010danje komaj vzpostavljenega sistema na raven prete\u017eno vsakoletne prora\u010dunske presoje bi pomenilo regresijo.<\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji smo zato predlagali:<\/p>\n\n\n\n

\u2013 da se ohrani zakonsko dolo\u010deni realni minimum sredstev, za\u0161\u010diten z avtomati\u010dno valorizacijo, ter ve\u010dletno financiranje dejavnosti, katerih u\u010dinki so odvisni od kontinuitete;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 da se med nameni financiranja ohranijo in jasneje opredelijo razvoj nepridobitnih medijev, medijski projekti neprofitnih izdajateljev in prijaviteljev ter strokovno, stanovsko, samoregulativno in razvojno podporno okolje;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 da zakon za dejansko nepridobitne medije dolo\u010di najmanj 80-odstotno intenzivnost podpore, kadar pravila dr\u017eavnih pomo\u010di ne dolo\u010dajo ni\u017eje dovoljene intenzivnosti, ter ohrani mo\u017enost njihovega financiranja do 100 odstotkov upravi\u010denih stro\u0161kov;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 da se javna sredstva dosledneje ve\u017eejo na preverljiv javni interes, kulturno in dru\u017ebeno raznolikost, kakovostne pogoje dela ter strokovno in neodvisno odlo\u010danje;<\/p>\n\n\n\n

da se, skladno s programskimi izhodi\u0161\u010di Asociacije za mandat 2026\u20132030<\/a>, zagotovi kontinuiteta \u017ee sprejetih razvojnih politik in ohranijo dose\u017eene ureditvene pridobitve, nadaljnje spremembe pa utemeljijo z evalvacijo njihovega izvajanja in potreb podro\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

Celoten odziv <\/strong>Dru\u0161tva Asociacija na predlog novele Zakona o medijih jedostopen na povezavi<\/a>.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Konkreten normativni predlog <\/strong>sprememb in dopolnitev posameznih \u010dlenov je dostopen na povezavi<\/a>.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po na\u0161i oceni odprava zakonsko dolo\u010denega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Vi\u0161ino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepu\u0161\u010dalo vsakokratnemu prora\u010dunskemu … Preberi ve\u010d o ZMed \u0161e ni dobro shodil, varovalke in del klju\u010dnih podpor pa \u017ee izginjajo \u2013 ali kako bomo krepili medijski pluralizem po javnofinan\u010dnih zmo\u017enostih<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,26,15,1,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12376","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12376","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12376"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12376\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12380,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12376\/revisions\/12380"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12376"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12376"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12376"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}