{"id":12353,"date":"2026-09-11T06:18:07","date_gmt":"2026-09-11T06:18:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12353"},"modified":"2026-09-11T06:25:49","modified_gmt":"2026-09-11T06:25:49","slug":"odziv-na-novelo-zrtvs-neizdelan-zakon-kot-koncept-uspesne-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/11\/odziv-na-novelo-zrtvs-neizdelan-zakon-kot-koncept-uspesne-slovenije\/","title":{"rendered":"Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspe\u0161ne Slovenije?"},"content":{"rendered":"\n

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vklju\u010dena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako pri\u0161el v javno razpravo s precej nedodelanim osnovnim konceptom. \u017de zgolj zato smo v dru\u0161tvu do njega zadr\u017eani, \u0161e preden se spustimo v presojo posameznih re\u0161itev.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ministrstvu smo predlagali, naj predlog umakne, <\/strong>ga ob sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti temeljito dopolni ter \u0161ele nato ponovno predlo\u017ei v primerno dolgo javno razpravo. Prav zgodnje soo\u010denje koncepta z znanjem in izku\u0161njami tistih, ki ureditev poznajo in bodo z njo \u017eiveli, bi lahko prepre\u010dilo vrsto protislovij, nejasnosti in nepojasnjenih izbir, ki jih vsebuje predlog. Javna razprava po na\u0161em mnenju namre\u010d ne bi smela biti faza, v kateri zainteresirana javnost namesto predlagatelja \u0161ele dokon\u010duje osnovni koncept zakona. <\/p>\n\n\n\n

Asociacija pri tem ne zagovarja nespremenljivosti sedanjega modela, temve\u010d priporo\u010da, naj bo nova ureditev najmanj tako koherentna, odprta in odporna proti politi\u010dnemu vplivu kot veljavna.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Predlog brez zadostne analize<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri pregledu novele ZRTVS-1 smo namre\u010d ocenili, da \u010detudi predlagatelji navajajo, da z reformo zasledujejo cilje, sorodne veljavni razli\u010dici zakona, niso prepri\u010dljivo prikazali, katere konkretne pomanjkljivosti \u017eelijo odpraviti, zakaj in kako jih predlagani model odpravlja ter kak\u0161ne posledice bodo imele spremembe. Gradivo na primer zatrjuje, da \u0161tiri\u010dlanska uprava ote\u017euje odlo\u010danje in razpr\u0161uje odgovornost, a v njem najdemo zgolj splo\u0161ne razlage za problematiko, ne pa tudi empiri\u010dnih in primerjalnih podlag, ki bi obseg zatrjevanih te\u017eav vsaj ustrezno ponazorile, \u010de \u017ee ne tudi dokazale. Presene\u010da tako tudi, da gradivo navaja, da predlog bodisi nima finan\u010dnih posledic bodisi za oceno finan\u010dnih posledic podatkov ni, \u010deprav z njim vzpostavljajo nove organe, spreminjajo pristojnosti, pred\u010dasno kon\u010dujejo mandate in posegajo v na\u010din dolo\u010danja financiranja glasbene ustvarjalnosti in dolo\u010denih programov, tudi manj\u0161inskih. Predlog vsebuje celo protislovje glede tega, kdo sprejema finan\u010dni na\u010drt, Programski ali Nadzorni svet.<\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji smo zato zaklju\u010dili, da ne gre za podrobnosti, ki bi jih lahko prezrli ali bi jih bilo mogo\u010de odpraviti z nekaj redakcijskimi popravki, temve\u010d poka\u017eejo, da niti osnovna razmerja med programskim odlo\u010danjem, poslovodenjem in finan\u010dnim nadzorom \u0161e niso dovolj izdelana, da bi bil predlog zrela podlaga za resnej\u0161o obravnavo in nadaljevanje zakonodajnega postopka. Posledice neizdelanosti koncepta so vidne tudi v tistem delu, ki nas v dru\u0161tvu najbolj zanima, pri sestavi spremenjenih organov, med njimi Programskega sveta. V dru\u0161tvu menimo, da \u010detudi gre za sistem, ki smo ga \u017ee poznali, saj predlog deloma obnavlja ureditev, ki jo je ZRTVS poznal pred letom 2022, ni jasno, zakaj je \u0161e izrazitej\u0161i premik nazaj v smer delegatskega sistema vklju\u010devanja civilne dru\u017ebe in stroke v programsko odlo\u010danje javne RTVS bolj\u0161i od zdaj\u0161njega na\u010dina imenovanja in sestave Sveta RTV Slovenija. Ministrstvo nam pri tem ne pomaga, saj ni pojasnilo meril, po katerih je trajni privilegij imenovalne pravice podelilo prav izbranim institucijam ali organizacijam. Zato lahko le ugibamo, ali gre za priznanje za zasluge, zgodovinsko izpri\u010dano in drugo relevantno odli\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

Imenovalci brez pojasnjene reprezentativnosti<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zgodovinsko ali strokovno izpri\u010dana odli\u010dnost institucije ali organizacije, in \u0161tevilnim izbranim jo gre nedvomno priznati, sama po sebi \u0161e ne pomeni reprezentativnosti dolo\u010denega dru\u017ebenega podro\u010dja. Javni poziv, ki ga po na\u0161em branju ohranja 17.b \u010dlen, je pomembna formalna varovalka, vendar sam po sebi ne zagotavlja pluralne in javno preverljive izbire. Predlog ne zahteva vnaprej\u0161nje konkretizacije meril, primerjalne presoje kandidatov niti dovolj vsebinske obrazlo\u017eitve imenovanja. \u010ce so imenovalci dolo\u010deni trajno, merila njihove reprezentativnosti pa niso pojasnjena, se nevarnost arbitrarnosti zgolj premakne: od neposrednega politi\u010dnega imenovanja k slabo preverljivi institucionalni izbiri. Rezultat je lahko privilegiran dostop posameznih organizacij, ne pa nujno izbira kandidata z naj\u0161ir\u0161im strokovnim in podro\u010dnim zaupanjem. Zmedo dodatno ustvarja sam novi 17. \u010dlen. Ta izvedbo javnega poziva izrecno omenja samo pri nekaterih imenovalcih, \u010deprav naj bi splo\u0161na obveznost iz 17.b \u010dlena veljala za vse. Pri SAZU je izbor obenem omejen na njene \u010dlane, pri drugih institucijah pa razmerje med javnim pozivom in njihovo notranjo izbiro ni podrobneje pojasnjeno. \u010ce javni poziv velja za vse, je selektivno ponavljanje dolo\u010dbe nepotrebno in zavajajo\u010de; \u010de naj bi bile med postopki razlike, bi jih moral zakon dolo\u010diti jasno in jih predlagatelj tudi utemeljiti.<\/p>\n\n\n\n

To velja tudi za neposredno imenovalno pravico Glasbene matice Ljubljana, ki je zgodovinsko pomembno kulturno dru\u0161tvo, katerega delovanja kljub temu ni mogo\u010de \u0161teti za reprezentativni presek \u0161irokega spektra raznovrstnega doma\u010dega glasbenega ustvarjanja, tudi tistega, ki ga zaobjema delovanje RTVS kot osrednjega javnega zavoda na podro\u010dju kulture. Podobno ostaja nejasno, zakaj naj bi predstavnika kulture in avdiovizualnega sektorja namesto Nacionalnega sveta za kulturo imenovala Kulturni\u0161ka zbornica Slovenije. Asociacija je ob zadnji noveli ZUJIK podprla krepitev ter s tem osmislitev njene vloge<\/a>, vendar reprezentativnega telesa ni mogo\u010de ustvariti zgolj z zakonsko ureditvijo ali mu reprezentativnosti podeliti z novo pristojnostjo. Ta mora izhajati iz dejanskega \u010dlanstva, njegove podro\u010dne in regionalne \u0161irine ter odprtih in javno preverljivih postopkov odlo\u010danja. Ker teh okoli\u0161\u010din iz javno dostopnih podatkov za zdaj ni mogo\u010de zanesljivo presoditi, predlog imenovalno pristojnost podeljuje pred dokazom, da jo izbrani imenovalec lahko legitimno izvr\u0161uje. Problem nepojasnjene reprezentativnosti je \u0161e posebej o\u010diten na podro\u010dju avdiovizualne ustvarjalnosti. Zveza dru\u0161tev slovenskih filmskih ustvarjalcev se kot krovna strokovna organizacija produktivne kinematografije povezuje z osmimi nacionalnimi strokovnimi zdru\u017eenji. To ne pomeni, da bi morala neposredno imenovalno pravico dobiti prav ona, poka\u017ee pa, da Kulturni\u0161ka zbornica ni edini niti samoumevni predstavni\u0161ki kanal. Predlagatelj bi moral zato pojasniti, zakaj je izbral prav njo in kako bodo v izbor vklju\u010dene podro\u010dne organizacije, ki dejansko poznajo produkcijske, delovne in ustvarjalne razmere avdiovizualnega sektorja.<\/p>\n\n\n\n

Odprt postopek namesto zakonskih privilegijev<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Toda vpra\u0161anje, katera posamezna organizacija bi bila primernej\u0161i imenovalec, je drugotno. Osrednja prednost veljavne ureditve namre\u010d je, da odprt in pluralen postopek praviloma vodi \u0161ir\u0161e zasnovan podro\u010dni organ, ki ni neposredno vezan na interese posamezne kandidacijske organizacije, temve\u010d naj bi podro\u010dje obravnaval kot celoto. Tudi sedanja ureditev torej uporablja podro\u010dne imenovalce, vendar izbor kandidatov praviloma ume\u0161\u010da v javne postopke in imenovalno pristojnost poverja organom s \u0161ir\u0161im podro\u010dnim mandatom. Sporno tako ni sodelovanje institucij kot tako, temve\u010d vrnitev k neposrednej\u0161im in selektivneje podeljenim zakonskim mandatom brez obrazlo\u017eenih meril njihove reprezentativnosti.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161no izhodi\u0161\u010de je skladno z dosedanjimi prizadevanji Asociacije<\/a>. Ob imenovanju \u010dlanov Sveta RTV Slovenija leta 2023 zase ali druge izbrane organizacije nismo zahtevali zakonsko zagotovljenega sede\u017ea, temve\u010d smo poudarili, da morata predstavnika kulture in avdiovizualnega sektorja poleg ustreznih strokovnih kompetenc poznati tudi polo\u017eaj poklicnih nevladnih organizacij, samozaposlenih, neodvisnih producentov in drugih ustvarjalcev zunaj najve\u010djih institucij. Bistvo zastopanja javnosti po mnenju dru\u0161tva ni v tem, da izbrana organizacija v organ po\u0161lje \u00bbsvojega\u00ab \u010dloveka, temve\u010d da odprt postopek pripelje do osebe, sposobne zastopati podro\u010dje v njegovi dejanski raznolikosti.<\/p>\n\n\n\n

Mo\u010dan Nadzorni svet brez jasnih varovalk<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pomemben del dejanske upravljavske mo\u010di se medtem iz Sveta prena\u0161a na Nadzorni svet, katerega \u0161est od sedmih \u010dlanov bi imenovala Vlada, tri na predlog ministrstev, pristojnih za kulturo, finance in pravosodje, ter tri na predlog Zdru\u017eenja nadzornikov Slovenije, Zveze ra\u010dunovodij, finan\u010dnikov in revizorjev Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Ta svet bi imenoval in razre\u0161eval generalnega direktorja, sprejemal statut in finan\u010dni na\u010drt ter odlo\u010dal o pomembnih poslovnih vpra\u0161anjih, predlog pa ne dolo\u010da niti njegove sklep\u010dnosti in ve\u010din. Njegove pristojnosti so dodatno odprte z dolo\u010dbo, po kateri opravlja tudi druge naloge, dolo\u010dene z lastnim poslovnikom ali statutom. Organ, ki ima tako velik vpliv na vodstvo, organizacijo in materialne pogoje javnega servisa, si dodatnih pristojnosti in nalog ne bi smel dolo\u010dati sam; njihov obseg, postopke odlo\u010danja in klju\u010dne varovalke bi moral jasno opredeliti zakon. Soglasje Programskega sveta je pomembna varovalka, vendar ne more nadomestiti jasno urejenih postopkov in razmerij med organi.<\/p>\n\n\n\n

Manj glasu za tiste, ki program ustvarjajo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predlog zmanj\u0161uje tudi neposredno zastopanost zaposlenih pri programskem odlo\u010danju: namesto sedanjih \u0161estih \u010dlanov bi bila v Programskem svetu le dva, odpravljena pa bi bila tudi funkcija delavskega direktorja. Tako izrazitega zmanj\u0161anja glasu tistih, ki program ustvarjajo, predlagatelj ne podpre z analizo posledic. To je posebej pomembno ob raz\u0161irjenosti prekarnih oblik dela in te\u017eavah pri zagotavljanju po\u0161tenega pla\u010dila zunanjim sodelavcem RTV Slovenija. Asociacija je ve\u010dkrat <\/a>\u017ee zahtevala dosledno spo\u0161tovanje uredbe o minimalnem pla\u010dilu zunanjih izvajalcev kulturnih storitev, tudi pri novinarjih, ki pripravljajo kulturne oddaje, ter uvedbo primerljivih minimalnih standardov za samostojne novinarje<\/a>. Zunanji sodelavci seveda niso zastopani \u017ee s sede\u017ei zaposlenih v organih zavoda, zato ohranjanje teh sede\u017eev samo po sebi ne re\u0161uje njihovega polo\u017eaja. Toda zmanj\u0161evanje institucionalnega glasu zaposlenih, ne da bi se hkrati okrepili mehanizmi socialnega dialoga in za\u0161\u010dite vseh, ki program ustvarjajo, pomeni premik v napa\u010dno smer.<\/p>\n\n\n\n

Kulturno poslanstvo potrebuje predvidljivo financiranje<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nejasnosti pri upravljanju spremlja tudi slabitev ene od konkretnih finan\u010dnih varovalk kulturnega poslanstva RTV Slovenija. Predlog namre\u010d odpravlja sedanje merilo za prora\u010dunsko financiranje glasbene produkcije RTV Slovenija. \u0160tiriodstotna formula ni nujno edina mogo\u010da re\u0161itev, vendar jo predlog zgolj \u010drta, ne da bi jo nadomestil z drugim merilom, ki bi Simfoni\u010dnemu orkestru, Big Bandu ter Otro\u0161kemu in mladinskemu pevskemu zboru zagotavljalo zadostno in ve\u010dletno predvidljivo financiranje. \u010ce staro merilo ni ustrezno, ga je po na\u0161e treba nadomestiti z bolj\u0161im, ne zgolj odstraniti. Pozdravljamo pa jasnej\u0161o ureditev varovanja arhivskega gradiva in predvideno javno dostopnost njegove evidence. V nadaljnji pripravi bo treba natan\u010dneje razmejiti javnost popisa, dejanski dostop do gradiva in njegovo ponovno uporabo ter pri tem ustrezno varovati avtorske, sorodne in osebnostne pravice ustvarjalcev.<\/p>\n\n\n\n

Predlog naj se vrne v pripravo<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asociacija zato predloga v sedanji obliki ne more podpreti, saj ocenjujemo, da ni dovolj zrela podlaga za nadaljevanje zakonodajnega postopka ali \u010dlenovno popravljanje. Kadar predlog novele terja tako obse\u017ene popravke, je prav, da osnovni koncept in re\u0161itve najprej ustrezno izdela predlagatelj sam in se ne zana\u0161a, da bodo re\u0161itve namesto njega premi\u0161ljevali dele\u017eniki v javni razpravi. Ministrstvo pozivamo, naj ga umakne in pred pripravo nove razli\u010dice:<\/p>\n\n\n\n

\u2013 opravi stvarno oceno delovanja veljavne ureditve in jasno opredeli probleme, ki jih \u017eeli re\u0161iti;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 dosledno uredi pristojnosti, postopke odlo\u010danja in razmerja med organi;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 utemelji sestavo in na\u010din imenovanja Programskega in Nadzornega sveta ter zagotovi odprte in javno preverljive postopke imenovanja, ki v najve\u010dji mo\u017eni meri zmanj\u0161ujejo tveganje politi\u010dnega vpliva in prepre\u010dujejo prevladujo\u010di vpliv ene oblasti ali interesne skupine;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 pred zmanj\u0161anjem zastopanosti zaposlenih in odpravo delavskega direktorja opravi stvarno presojo posledic ter predlog uskladi z zaposlenimi, Svetom delavcev in reprezentativnimi sindikati, hkrati pa zagotovi dosledno spo\u0161tovanje minimalnih standardov pla\u010dila zunanjih izvajalcev in za\u010dne pripravo primerljive ureditve za samostojne novinarje;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 dolo\u010di predvidljiv na\u010din financiranja glasbene produkcije in realisti\u010dno oceni finan\u010dne posledice sprememb;<\/p>\n\n\n\n

\u2013 novo besedilo pripravi ob zgodnjem sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti ter zanj izvede primerno dolgo javno razpravo.<\/p>\n\n\n\n

Veljavne ureditve v Asociaciji ne razgla\u0161amo za popolno in ne nasprotujemo njeni prenovi, kjer je ta potrebna in lahko ureditev dejansko izbolj\u0161a. Dokler pa predlagatelj ne pripravi notranje dosledne in prepri\u010dljivo utemeljene re\u0161itve, je smiselno in predvsem odgovorneje ohraniti veljavni model kot sprejeti novega, a neizdelanega.<\/p>\n\n\n\n

Celoten odziv Dru\u0161tva Asociacija na predlog novele ZRTVS je dostopen na povezavi<\/a>.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vklju\u010dena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako pri\u0161el v … Preberi ve\u010d o Asociacija o predlogu novele ZRTVS: Je neizdelan zakon koncept uspe\u0161ne Slovenije?<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,26,15,1,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12353","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12353","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12353"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12353\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12372,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12353\/revisions\/12372"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12353"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12353"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12353"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}