{"id":1235,"date":"2017-06-06T12:46:30","date_gmt":"2017-06-06T12:46:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1235"},"modified":"2017-06-07T08:49:54","modified_gmt":"2017-06-07T08:49:54","slug":"iz-prve-vrste-zavod-bunker","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/06\/06\/iz-prve-vrste-zavod-bunker\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Zavod Bunker"},"content":{"rendered":"

Zavod Bunker od leta 2004 upravlja Staro mestno elektrarno, ve\u010dnamenski uprizoritveni prostor v sredi\u0161\u010du Ljubljane. Letos so dobili nov petletni mandat za upravljanje prostora. V Bunkerju producirajo in predstavljajo sodobne gledali\u0161ke in plesne predstave, se ukvarjajo s kulturno umetnostno vzgojo ter posku\u0161ajo v kulturni prostor vnesti inovativne prakse in na\u010dine delovanja.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Bunker je tudi dolgoletna \u010dlanica Asociacije. Za tokratno Kulturosfero smo se o spremembah Nacionalnega programa za kulturo in izzivih nevladnih organizacij pogovarjali z vodjo razvojnih projektov v Bunkerju Almo R. Selimovi\u0107.<\/p>\n

<\/p>\n

V naslednjih tednih naj bi ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo novi, osemletni Nacionalni program za kulturo (NPK). Katere bi morale biti klju\u010dne usmeritve NPK-ja na podro\u010dju nevladnih organizacij v kulturi? Kje je najve\u010d izzivov in prilo\u017enosti?<\/strong><\/p>\n

V NPK vsi investiramo veliko \u017eelja in aspiracij, a \u017eal se NPK ne uresni\u010duje in za neizpolnjevanje zastavljenega tudi nih\u010de ne odgovarja. Vsekakor je dobro imeti konkretiziran na\u010drt za neko srednjero\u010dno \u010dasovno obdobje, pogre\u0161am pa ve\u010d zavzetosti klju\u010dnih oseb v kulturni politiki, da se borijo za razvoj, napredek, izbolj\u0161ave oziroma v zadnjem \u010dasu \u2013 vsaj za ohranitev statusa<\/em> quo<\/em>.<\/p>\n

\u017delim si, da ne bi obstajale posebne usmeritve za podro\u010dje nevladnih organizacij, ampak da bi obstajale klju\u010dne usmeritve za uprizoritveno umetnost (in za vse druge) in te klju\u010dne prioritete bi enakovredno uresni\u010devale tako vladne kot nevladne organizacije.<\/p>\n

Seveda obstajajo specifike posameznih podro\u010dji.<\/p>\n

A pri nas je polje delovanja nevladnih organizacij prepogosto razumljeno kot neko podro\u010dje popolnoma ni\u0161nega ustvarjanja ali pa hobi ustvarjanja ali pa kot neko socialno podro\u010dje.<\/p><\/blockquote>\n

Druga\u010de pa si \u017eelim, da bi se na podro\u010dju uprizoritvene umetnosti vzpostavila gostovalna mre\u017ea po Sloveniji, ki bi vklju\u010devala vsa javna gledali\u0161\u010da ter vsaj po en oder v vsakem mestu po Sloveniji, ki bi vklju\u010devala tudi festivale. Ta mre\u017ea bi s sistemom gostovanj zagotavljala kro\u017eenje produkcije. Tako bi lahko re\u0161ili ve\u010d problemati\u010dnih to\u010dk slovenskega gledali\u0161\u010da in plesa: centraliziranost, prenizko postprodukcijo, sodelovanje pri organizaciji mednarodnih gostovanj, vzgojo ob\u010dinstva v krajih, ki sedaj nimajo gledali\u0161\u010da, povezanost s turizmom\u2026<\/p>\n

Stara mestna elektrarna je prostor, kjer letno gostuje ve\u010d sto samozaposlenih in NVO v kulturi s podro\u010dja uprizoritvenih umetnosti. Kako je odprtje tak\u0161nega prostora vplivalo na stanje na tem podro\u010dju umetnosti?<\/strong><\/p>\n

Elektrarna je kot prizori\u0161\u010de oziroma oder vzniknila po sili razmer, saj je bila predvidena za vadbi\u0161\u010de. Vadbenih prostorov \u0161e vedno primanjkuje, ampak o\u010ditno tudi predstavitvenih, saj pritisk na elektrarno v smislu \u017eelja po terminih \u0161e vedno dale\u010d presegajo mo\u017enosti. Elektrarna je bila kot stalno prizori\u0161\u010de ponovno odprta leta 2004 po renovaciji. Od takrat je Ljubljana dobila \u0161e kar nekaj odrov: Staro po\u0161to, Kino \u0160i\u0161ka, \u0160panske borce, Pocket Theatre, SV\u0160GL ima profesionalno black box dvorano\u2026 Skratka, \u010de je bila na za\u010detku eden izmed redkih odrov za sodobno gledali\u0161\u010de in ples, sedaj ni ve\u010d tako. V preteklih letih se je elektrarna tako profilirala v prostor za sodobno uprizoritveno umetnost, za anga\u017eirano umetnost, prostor, ki je odprt za eksperiment, raziskovanje in kjer je mo\u017eno tudi vaditi, pripravljati predstavo, ne samo izvesti uprizoritev. Programa ne zapiramo v tematske sezone, je fluiden in odziven na stanje stvari; zdi se nam, da program elektrarne predstavlja najbolj\u0161e, najbolj drzno in raziskovalno, kar zmore uprizoritvena nevladna scena \u2013 tista \u017ee uveljavljena in tista prihajajo\u010da.<\/p>\n

Elektrarna je vsekakor korak k izbolj\u0161anju stanja, ni pa \u0161e vse. \u017de tretji mandat zapored namre\u010d delamo brez programskih sredstev za elektrarno in \u0161e vedno primanjkuje prostora za vadbo.<\/p>\n

Hkrati gre pri Stari mestni elektrarni za primer dobre prakse, kako lahko NVO upravljajo s prostori, kjer se izvaja kulturni program v javnem interesu. S kak\u0161nimi izzivi se soo\u010date kot upravljalec prostora?<\/strong><\/p>\n

Izzivov je veliko, tako da ventila jamranja raje ne bi odpirali. Raje vedno znova izpostavimo, da \u010de se prav identificira potrebe ob\u010dinstva in ustvarjalcev in \u010de se najde politi\u010dna volja in hkratna pripravljenost za sodelovanje zasebnega sektorja, se lahko zgodijo tak\u0161na partnerstva, kot so se pri elektrarni.<\/p><\/blockquote>\n

Zato verjamemo, da gre za primer dobre prakse, ki pa ga bo treba v prihodnje za\u010deti nadgrajevati in spreminjati v kaj stabilnej\u0161ega, dolgoro\u010dnej\u0161ega in ne tako prepu\u0161\u010denega mandatnim obdobjem \u2013 pri tem nimam v mislih mandatov za upravitelja, ampak mandatov samega obstoja prostora.<\/p>\n

Najlep\u0161i del upravljanja prostora je sodelovanje z vsemi, ki v prostoru ustvarjajo, saj delamo z vrhunskimi umetniki in tudi prijetnimi in solidarnimi sodelavci.<\/p>\n

Elektrarna je te\u017eko priborjen prostor neodvisne scene in zato toliko pomembnej\u0161i. V \u010dasu, ko se financiranje zmanj\u0161uje, kot upravitelj prostora \u010dutimo toliko ve\u010djo odgovornost, da bi vsem, ki so v elektrarni, omogo\u010dali \u010dimbolj optimalne pogoje za delo. Torej smo neprestano razpeti med mo\u017enostmi in \u017eeljami, med potrebami in omejitvami.<\/p>\n

Bunker je vpet tudi v mednarodne projekte. Kako bi moralo biti po va\u0161em mnenju urejen sistem t.i. matching funds, torej sofinanciranja dele\u017ea evropskih projektov s strani ministrstva za kulturo in ve\u010djih ob\u010din?<\/strong><\/p>\n

Skoraj tretjina Bunkerjevega prora\u010duna so evropska sredstva, ve\u010dinoma iz programa Kultura oziroma Ustvarjalna Evropa. Za nas tovrstno sodelovanje ni klju\u010dno samo zaradi denarja, ampak tudi zaradi neprestanega povezovanja, vzpostavljanja novih partnerstev, umetni\u0161kih sodelovanj.<\/p>\n

Vzpostavitev mehanizmov sofinanciranja bi nam absolutno omogo\u010dilo \u0161e bolj\u0161e \u010drpanje evropskih sredstev, sedaj smo namre\u010d \u017ee skoraj vsak projekt, ki ga izvajamo, vpeli tudi v mednarodni projekt in pridobili tudi mednarodna sredstva.<\/p><\/blockquote>\n

Pogre\u0161amo predvsem ve\u010d iniciative na podro\u010dju \u010drpanja drugih EU sredstev, ne samo iz programa Ustvarjalna Evropa, ampak tudi iz sredstev Obzorja 2020, sredstev regionalnega razvoja itn.<\/p>\n

Gradnja ob\u010dinstva je vse pomembnej\u0161i del trajnostnega razvoja nevladnih organizacij v kulturi. Kako se tega lotevate vi in kak\u0161ne sistemske podpore s strani dr\u017eave bi potrebovali za razvoj podro\u010dja?<\/strong><\/p>\n

Ob\u010dinstvo je eno tistih podro\u010dij, o katerih kulturna politika rada govori, predvsem pa ob\u010dinstvo rada \u0161teje, a vendar nekih resnih politik na tem podro\u010dju v Sloveniji ne poznam.<\/p>\n

Zato se kulturne organizacije tega lotevamo z razli\u010dnimi motivi in pristopi, pa velikokrat tudi z metodo poskusov in napak. V Bunkerju stavimo predvsem na vzpostavljanje trajnih partnerstev in sodelovanj z razli\u010dnimi ciljnimi skupinami, na skupnostne projekte, na delo z mladimi in na kakovost, ki \u2013 kot se vedno izka\u017ee \u2013 pa\u010d najbolje komunicira. Nismo obremenjeni s tem, da mora biti vsak projekt uspe\u0161nica za tiso\u010de, smo pa zelo obremenjeni s tem, da bi vsako umetni\u0161ko delo pri\u0161lo do \u010dim ve\u010d pravih ljudi.<\/p>\n

Glede sistemske podpore bi nam stra\u0161no pomagalo dvoje: razumevanje kulturne politike, da kvantiteta pri ob\u010dinstvu ni vse in pa financiranje resnih raziskav ob\u010dinstva, na podlagi katerih bi lahko zastavili prihodnje strategije. Zdaj se v resnici zana\u0161amo na na\u0161e lastne analize in opa\u017eanja.<\/p>\n

Nacionalni svet za kulturo je nedavno razpravljal o ureditvi podro\u010dja kulturno umetnostne vzgoje. Na kak\u0161en na\u010din se je lotevate pri vas, kako bi morala biti podprta na nacionalnem nivoju?<\/strong><\/p>\n

V Bunkerju trenutno izvajamo projekt Igri\u0161\u010de za gledali\u0161\u010de 2.0, kjer nadaljujemo sodelovanje s \u0161olami po vsej Sloveniji in posku\u0161amo povezati sodobno umetnost in izobra\u017eevanje: pripravljamo abonma za pedago\u0161ke delavce, kulturne dneve, sodelovanje umetnikov pri rednih urah pouka ter pri gledali\u0161kih klubih; izvajamo pa tudi t. i. \u0161ole v kulturi, ki otroke po zgledu \u0161ole v naravi za tri dni potopijo v urbano okolje in umetnost. Novembra bo v Mariboru tudi \u017ee 15. festival Drugajanje, festivala sodobne uprizoritvene umetnosti, ki ga delamo skupaj z II. gimnazijo in je namenjen prete\u017eno mladim.<\/p>\n

Podro\u010dje kulturno umetnostne vzgoje zveni zadnja leta kot kulturno-politi\u010dna ali pa celo tudi izobra\u017eevalno politi\u010dna prioriteta. Tudi nam se o\u010ditno zdi prioriteta, glede na to, koliko naporov in entuziazma vlagamo v to podro\u010dje. Vendar je kulturno umetnostna vzgoja trenutno talec pilotskih projektov, poskusov, tipanja; kar je v\u010dasih super, ker imamo teren svobode za raziskovanje in preizku\u0161anje res novih modelov sodelovanja med umetnostjo in izobra\u017eevanjem, po drugi strani pa nikakor ne prodremo na sistemski nivo in vsi na\u0161i napori so ali vezani na konkretne projekte ali pa plod entuziasti\u010dnih akcij. Velik del kulturno umetnostne vzgoje bi polno za\u017eivel, \u010de bi se uprizoritvena umetnost v Sloveniji decentralizirala \u2013 dober poskus bi bil vzpostavitev gostovalne mre\u017ee.<\/p>\n

Kak\u0161ne na\u010drte imate v Bunkerju v tem letu?<\/strong><\/p>\n

Ravno smo sredi mini konference Flanders Balkan Express, pripravljamo se \u017ee na festival – avgusta imamo \u017ee dvajseti\u010d festival Mladi levi. Jeseni bomo s polno paro zagnali novo sezono elektrarne. V novi sezoni se bomo \u0161e bolj posvetili vzpostavljanju razli\u010dnih programov za nagovarjanje ob\u010dinstva: vzpostavljamo kriti\u0161ko platformo, z Gledali\u0161\u010dem Glej razvijamo projekt, kjer bomo dali najstnikom sredstva, prostor in \u010das, da kurirajo svoje dogodke, \u0161e naprej bi radi razvijali postprodukcijo predstav, ki imajo mati\u010dno prizori\u0161\u010de v elektrarni itn. Jeseni imamo festival Drugajanje v Mariboru, premiero predstave Mareta Bulca\u2026 Junij je skratka \u010das, ko si posku\u0161amo utrgati nekaj poletnega dopusta, se dobro pripraviti na Mlade leve in ko \u017ee gledamo v novo sezono.<\/p>\n

Zame osebno je junij lep \u010das: \u010de\u0161nje, kupi knjig za poletno branje in sladka slutnja dopusta, ki je \u0161e obet in \u0161e ni iztro\u0161en, nekak\u0161no olaj\u0161anje ob izteku sezone, pa hkratno veselje ob pripravah na Mlade leve, ki nekako ostajajo Bunkerjev najve\u010dji dogodek.<\/p>\n

Tudi Asociaciji in vsem \u010dlanom \u017eelim lepo poletje in se vidimo na Mladih levih, ko za\u010dnemo z novo sezono!<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zavod Bunker od leta 2004 upravlja Staro mestno elektrarno, ve\u010dnamenski uprizoritveni prostor v sredi\u0161\u010du Ljubljane. Letos so dobili nov petletni mandat za upravljanje prostora. V Bunkerju producirajo in predstavljajo sodobne gledali\u0161ke in plesne predstave, se ukvarjajo s kulturno umetnostno vzgojo ter posku\u0161ajo v kulturni prostor vnesti inovativne prakse in na\u010dine delovanja.\u00a0 Bunker je tudi dolgoletna … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Zavod Bunker<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1235","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1235","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1235"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1235\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1238,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1235\/revisions\/1238"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1235"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1235"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}