{"id":12322,"date":"2026-08-31T14:59:46","date_gmt":"2026-08-31T14:59:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12322"},"modified":"2026-08-31T15:12:23","modified_gmt":"2026-08-31T15:12:23","slug":"stalisce-drustva-asociacija-glede-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije-in-poziv-k-oddaji-podpisa-za-naknadni-zakonodajni-referendum","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/08\/31\/stalisce-drustva-asociacija-glede-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije-in-poziv-k-oddaji-podpisa-za-naknadni-zakonodajni-referendum\/","title":{"rendered":"Stali\u0161\u010de dru\u0161tva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum"},"content":{"rendered":"\n

V dru\u0161tvu Asociacija se pridru\u017eujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)<\/mark>. Pri tem \u017eelimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temve\u010d tudi na\u010din njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogo\u010da tehtno parlamentarno in javno razpravo, preverjanje njihovih posledic ter sodelovanje tistih, na katere bodo spremembe neposredno vplivale. ZIURS namre\u010d ne ureja enega samega, jasno omejenega interventnega vpra\u0161anja. Posega v dav\u010dni sistem, socialne prispevke, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, polo\u017eaj samozaposlenih ter organizacijo zdravstvene dejavnosti. Gre za vrsto sistemskih sprememb, zdru\u017eenih v enem zakonu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prav zato se nam zdi pomembno, da o zakonu ne razpravljamo samo skozi vpra\u0161anje, ali je posamezen ukrep na prvi pogled ugoden ali neugoden. Vpra\u0161ati se moramo tudi, kak\u0161ne posledice imajo ti ukrepi skupaj, kdo jih bo dolgoro\u010dno pla\u010dal in ali je tak\u0161ne sistemske spremembe mogo\u010de odgovorno sprejemati brez temeljite javne in parlamentarne razprave.<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu Asociacija zakonu nasprotujemo tudi zaradi njegovih vsebinskih posledic. Ocenjujemo, da bi njegova uveljavitev pomenila dodatno zmanj\u0161anje prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter nadaljnjo prekarizacijo trga dela. To je za nas posebej pomembno, ker zastopamo delavke in delavce v kulturi, kjer se s posledicami prekarizacije soo\u010damo vsakodnevno.<\/p>\n\n\n\n

Podpiramo ukrepe, ki ljudem omogo\u010dajo dostojno \u017eivljenje in vi\u0161ji razpolo\u017eljivi dohodek. Ne podpiramo pa re\u0161itev, pri katerih se kratkoro\u010dno izbolj\u0161anje polo\u017eaja posameznika financira z zmanj\u0161evanjem njegove dolgoro\u010dne socialne varnosti ali z dodatnim kr\u010denjem skupnih socialnih sistemov.<\/p>\n\n\n\n

Zato vas pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS. To lahko storite fizi\u010dno na vsaki upravni enoti v poslovnem \u010dasu ali elektronsko prek e-Uprave.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

KAJ PRINA\u0160A ZAKON<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da bi bilo mogo\u010de razumeti \u0161ir\u0161e posledice zakona, najprej predstavljamo klju\u010dne ukrepe, ki jih ZIURS zdru\u017euje v enem zakonskem aktu, nato pa pojasnjujemo, zakaj zakonu nasprotujemo.<\/p>\n\n\n\n

Dohodnina in davki<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

\u017de tretji\u010d v pol leta se spreminja sistem normiranih espejev. Po novem bo zavezanec upo\u0161teval normirane dohodke, \u010de njegovi prihodki iz dejavnosti ne bodo presegali 70.000 EUR oziroma 150.000 EUR, \u010de je bil zavezanec zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni \u010das vsaj pet mesecev. Zakon uvaja tudi t.i. progresivni sistem normiranih odhodkov. Pri prihodkih do 100.000 EUR se bo priznalo 80% normiranih odhodkov. Med 100.000 EUR in 120.000 EUR se bo priznalo 70% normiranih odhodkov med 120.000 EUR in 150.000 EUR pa 40%. V Asociaciji v splo\u0161nem podpiramo na\u010delo progresivne obdav\u010ditve, vendar menimo, da predlagana ureditev za zavezance z najvi\u0161jimi prihodki pomeni preveliko dav\u010dno razbremenitev v primerjavi z zdaj veljavnim sistemom. Pri oblikovanju sistema je zato treba najti ravnote\u017eje med ustreznim spodbujanjem dejavnosti, predvsem tistih z nji\u017ejimi zaslu\u017eki in pravi\u010dno obdav\u010ditvijo vi\u0161jih dohodkov.<\/p>\n\n\n\n

Z uveljavitvijo bi se spremenila tudi obdav\u010ditev oddajanja premo\u017eenja v najem. Trenutno je stopnja obdav\u010ditve 25% interventni zakon pa jo zni\u017euje na 15%. Kadar bi lastnik nepremi\u010dnino oddajal nekomu, ki ima otroka ali pa je mlaj\u0161i od 30 let, pa bi bila obdav\u010ditev po novem 5%. Predlagano zni\u017eanje dav\u010dne obremenitve lahko pove\u010da neto donos oddajanja nepremi\u010dnin in s tem spodbudi lastnike k dolgoro\u010dnemu oddajanju. Vendar \u0161tevilne analize opozarjajo, da ni zagotovila, da se bo dav\u010dna razbremenitev samodejno prenesla tudi v ni\u017eje najemnine. V razmerah omejene ponudbe stanovanj je zato lahko njen u\u010dinek bistveno ugodnej\u0161i za lastnike nepremi\u010dnin kot za najemnike. \u010ce je namre\u010d mogo\u010de nepremi\u010dnino \u017ee danes oddati za 1.000 evrov, ni razloga, da je lastnik zaradi ni\u017eje dav\u010dne obremenitve ne bi \u0161e naprej oddajal za isto ceno in razliko preprosto obdr\u017eal. V Asociaciji zato ukrep razumemo predvsem kot pove\u010danje donosnosti lastni\u0161tva nepremi\u010dnin.<\/p>\n\n\n\n

Uvedba kapice na prispevke za socialno varnost<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Z zakonom bi dr\u017eava uvedla tako imenovano razvojno kapico. Ta je bila sicer zgodovinsko \u017ee ve\u010dkrat predlagana, nikoli pa uvedena. Najvi\u0161ja osnova za obra\u010dunavanje prispevkov za socialno varnost bi po novem zna\u0161ala 7.500 EUR mese\u010dno. Tudi kadar bo posameznik imel pla\u010do z osnovo, ki je vi\u0161ja od tega, se bo zanj \u0161tela osnova 7.500 EUR. Na dohodke velike ve\u010dine (98% zaposlenih) to ne bo imelo nikakr\u0161nega vpliva, bo pa vplivalo na dohodke tistih z najvi\u0161jimi osebnimi dohodki (pribl. 14.000 ljudi), ki bodo prispevke pla\u010devali od osnove 7.500 EUR in ne dejanske. Posledi\u010dno bo zaradi tega manj prilivov tudi v pokojninsko in zdravstveno blagajno (kar bo posledi\u010dno vplivalo na najrevnej\u0161e, ki na primer zdravstvenih storitev ne morejo pla\u010devati iz \u017eepa). Zgolj za zdravstveno blagajno naj bi samo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja umanjkalo okoli 82 milijonov evrov na letni ravni. Ukrep tako predlaga zmanj\u0161evanje prispevkov od najvi\u0161jih dohodkov, ne da bi so\u010dasno predstavlil jasno in dolgoro\u010dno vzdr\u017eno re\u0161itev za nadomestitev izpada prihodkov socialnih blagajn.<\/p>\n\n\n\n

Ukrepi na podro\u010dju pokojnin<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Posegi v pokojninski sistem so obse\u017eni. V prvi vrsti ZIURS raz\u0161irja sistem dvojnega statusa oziroma izpla\u010dila dela pokojnine. Gre za tiste, ki danes po izpolnitvi pogojev nadaljujejo delo in so prva tri leta ob pla\u010di upravi\u010deni \u0161e do izpla\u010dila 40 % pokojnine. Ob uveljavitvi zakona bo ta odstotek zna\u0161al 100 %, kar pomeni, da bo posameznik hkrati prejemal polno pokojnino in dohodek iz dela. V Asociaciji podpiramo pravico posameznikov, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, da ob tem nadaljujejo delo. Menimo pa, da mora biti ureditev dvojnega statusa zasnovana tako, da upo\u0161teva razliko med nadaljevanjem dela, s katerim posameznik \u0161e naprej pridobiva oziroma izbolj\u0161uje svoje pokojninske pravice, in polo\u017eajem, ko bi posameznik ob nadaljevanju dela prejemal polno pokojnino, ne da bi se temu ustrezno prilagodila logika pokojninskega sistema. Pravica do dela in pravica do pokojnine morata biti zato urejeni tako, da se medsebojno dopolnjujeta in ne spodkopavata na\u010dela socialnega zavarovanja.<\/p>\n\n\n\n

Druga ve\u010dja sprememba v pokojninski zakonodaji je dolo\u010ditev najni\u017eje osnove za samozaposlene (in kmete). Ta je trenutno dolo\u010dena v ZPIZ-2 kot 60% povpre\u010dne pla\u010de zaposlenih v RS, prera\u010dunane na mesec. Uvaja se dodatna mo\u017enost (t.i. mikro s.p.), in sicer za tiste, pri katerih letni dohodek ne prese\u017ee letne minimalne pla\u010de v RS. Zanje se najni\u017eja osnova dolo\u010di kot 45% minimalne letne pla\u010de. S tem ukrepom se de facto<\/em> zvi\u0161uje razpolo\u017eljivi dohodek najslab\u0161e pla\u010danim prekarcem, tudi delavcem v kulturi, \u010de delujejo kot samostojni podjetniki, samostojni novinarji ali v razvid vpisani samostojni delavci v kulturi, ki jim dr\u017eava ne pla\u010duje prispevkov. Ukrep bo vplival na pribli\u017eno 22.000 ljudi, za zdravstveno blagajno pa bo pomenil izpad pribli\u017eno 30 milijonov EUR letno.<\/p>\n\n\n\n

Ukrepi na podro\u010dju dolgotrajne oskrbe<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Z zakonom bi ukinili obveznost pla\u010dila prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s.p.-je in za upokojence.<\/p>\n\n\n\n

Ukrepi na podro\u010dju delovnih razmerij in pravic iz dela<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

ZIURS spreminja tudi ureditev prenehanja delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Po predlagani ureditvi bi pogodba o zaposlitvi praviloma prenehala z dnem, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Delavec bi lahko najpozneje 90 dni pred tem delodajalcu predlagal nadaljevanje delovnega razmerja, spremembo pogodbe ali sklenitev nove pogodbe, o \u010demer bi se moral delodajalec opredeliti. Ureditev, po kateri nadaljevanje obstoje\u010dega delovnega razmerja ni ve\u010d samoumevno, temve\u010d je odvisno od predloga delavca in odlo\u010ditve delodajalca, se nam zdi problemati\u010dna, saj spreminja razmerje med delavcem in delodajalcem v trenutku, ko je delavec zaradi svoje starosti \u017ee v posebej ranljivem polo\u017eaju. Ukrep lahko namesto ve\u010dje svobode posameznika pomeni ve\u010djo odvisnost starej\u0161ih delavcev od volje delodajalca. Opozarjamo, da je Ustavno sodi\u0161\u010de leta 2021 \u017ee presojalo podobno ureditev in ugotovilo njeno neskladje z Ustavo. To odpira vpra\u0161anje starostne diskriminacije in morebitnega discipliniranja starej\u0161ih delavcev na trgu dela.<\/p>\n\n\n\n

Davek na dodano vrednost<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Predlog \u0161iri uporabo posebne 5-odstotne stopnje DDV, ki se trenutno uporablja za knjige, \u010dasopise, revije in tipizirano gasilsko opremo, tudi na izbrana osnovna \u017eivila, ki so danes obdav\u010dena z 9,5-odstotno stopnjo. Mednje bi zdaj sodili moka, kruh, testenine, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjava ter druga osnovna \u017eivila. Kritiki ukrepa opozarjajo, da ni zagotovila, da se bo zni\u017eanje DDV v celoti prelilo v ni\u017eje maloprodajne cene, kar potrjujejo izku\u0161nje iz tujine. Na to so opozorili tudi sindikati, ki menijo, da bi bilo treba ukrep spremljati z nadzorom cen, ki pa ni predvidena. Tudi finan\u010dni minister je do ukrepa zadr\u017ean, saj ocenjuje, da ni zagotovila za ustrezno zni\u017eanje cen hrane.  Brez mehanizma za spremljanje prenosa dav\u010dne razbremenitve v kon\u010dne cene tako obstaja realno tveganje, da bo del koristi ostal v mar\u017eah trgovcev namesto pri potro\u0161nikih.<\/p>\n\n\n\n

Zdravstvena zakonodaja<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Z zakonom predlagatelji \u010drtajo bistvene dolo\u010dbe t.i. zdravstvene reforme oz. sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti. To pomeni, da koncesionarji dobi\u010dkov ne bodo ve\u010d obvezani vra\u010dati v dejavnost, da bo spet mogo\u010de popoldansko delo zdravnikov, da bodo direktorji javnih zavodov spet lahko opravljali delo pri zasebnikih v popoldanskem \u010dasu in da bodo javni zavodi lahko celoten program outsourcali \u010distim zasebnikom.<\/p>\n\n\n\n

Spreminjajo tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podro\u010dju regresnih zahtevkov. \u010ce delodajalec kr\u0161i delovnopravno zakonodajo in je posledica tega po\u0161kodba pri delu, ga po trenutnem sistemu ZZZS lahko terja za povrnitev \u0161kode. Po novem bo to mo\u017eno zgolj, \u010de bo \u0161lo za \u00bbhudo malomarnost\u00ab in ne zgolj \u00bbmalomarnost\u00ab. S spremembo se dejansko ni\u017eajo standardi varnosti in zdravja pri delu, saj bodo delodajalci \u0161e manj primorani upo\u0161tevati pravila in zakonodajo. Zaradi kr\u0161enja pravice do osebnerga dostojanstva in varnosti je sprememba potencialno tudi ustavno sporna.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dasni ukrepi<\/strong><\/mark><\/p>\n\n\n\n

Zakon je predvideval, da se za obdobje devetih mesecev zni\u017ea DDV na elektriko, zemeljski plin, les in daljinsko ogrevanje. Predvidel je \u0161e, da se do 31. decembra 2026 ne bi uporabljal Zakon o gostinstvu v delu, ki ureja kratkotrajni najem.<\/p>\n\n\n\n

PROTI UNI\u010cEVANJU SOCIALNIH BLAGAJN<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji v prvi vrsti pripoznavamo, da se \u017ee danes soo\u010damo z resnimi te\u017eavami pri financiranju tako zdravstvene kot pokojninske blagajne. Dokaz za to je dejstvo, da se z leti pove\u010duje dele\u017e prora\u010dunskih sredstev, ki jih dr\u017eava namenja za sofinanciranje obeh blagajn. Samo pokojninsko blagajno je prora\u010dun leta 2025 moral sofinancirati v vi\u0161ini 1,5 milijarde evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je v istem letu iz prora\u010duna prejel dobre pol milijarde evrov. To je jasen pokazatelj, da prilivi iz pobranih prispevkov \u017ee danes ne zado\u0161\u010dajo za financiranje obeh sistemov socialne varnosti. Prihodki od dela torej ne zadostujejo za pokrivanje stro\u0161kov socialne dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Slednje je \u0161e posebej zaskrbljujo\u010de ob dejstvu, da bele\u017eimo prakti\u010dno polno zaposlenost. Uvedba kapice, tj. dolo\u010ditev najvi\u0161je osnove za obra\u010dunavanje prispevkov za socialno varnost na 7.500 evrov pomeni, da bo prilivov v obe blagajni \u0161e manj, kar je problemati\u010dno. Samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjuje, da bo iz naslova socialne kapice bele\u017eil preko 80 milijonov evrov manj prilivov letno, medtem ko bo pokojninska blagajna v minusu za dodatnih 150 milijonov evrov letno.<\/p>\n\n\n\n

Za pokojninsko blagajno so posledice zakona lahko \u0161e posebej resne, saj zakon uvaja 100% dvojni status, kar pomeni, da bo nekdo lahko prejemal polno pokojnino, hkrati pa ostal polno zaposlen. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ocenjuje, da bi bile finan\u010dne posledice primerljive z nenadno upokojitvijo dodatnih 24.500 ljudi. Ob tem da novi re\u017eim izena\u010duje status zavarovanca in upravi\u010denca in s tem ru\u0161i logiko pokojninskega sistema, je treba poudariti predvsem, da gre za zaostrovanje konkurence na trgu dela. Za starej\u0161e delavce z nizkimi pokojninami bo nadaljevanje dela nuja, za delodajalce pa bodo ti delavci bolj privla\u010dni, saj bodo bolj ranljivi za njihove pritiske in tako cenej\u0161i. V kombinaciji s prisilnim upokojevanjem ta ukrep pomeni, da bodo delodajalci za te delavce lahko spreminjali pogoje zaposlitve, vi\u0161ino pla\u010dila in tako dalje, kar bo zaostrilo konkurenco in pove\u010dalo socialni dumping.<\/p>\n\n\n\n

Namesto solidarnosti v starosti lahko ljudje pri\u010dakujejo celo podalj\u0161ano izkori\u0161\u010danje. Samo ukrep dvojnega statusa naj bi pokojninsko blagajno stal dodatnih 260 milijonov evrov letno. 260 milijonov dodatnih stro\u0161kov za ZPIZ je hkrati 260 milijonov evrov dodatnih subvencij kapitalu na ra\u010dun zaostrovanja konkurence na trgu dela, kar pomeni ni\u017eanje delavskih pla\u010d in standardov dela. Te standarde bo dodatno pospe\u0161ila dodatna prekarizacija trga dela, ki jo prina\u0161a sprejeti zakon in ki ji v dru\u0161tvu odlo\u010dno nasprotujemo.<\/p>\n\n\n\n

PROTI DODATNI PREKARIZACIJI TRGA DELA<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

ZIURS bi uvedel ugodnosti, ki bodo pospe\u0161ile prekarizacijo. To pomeni, da se bo pove\u010dal dele\u017e delovno aktivnih, ki niso za\u0161\u010diteni z rednimi pogodbami o zaposlitvi in Zakonom o delovnih razmerjih. Samozaposleni prvih 30 dni bolezni niso upravi\u010deni do bolni\u0161ke, jih nemalokrat v starosti \u010daka nizka pokojnina, njihovo delo in \u017eivljenje pa na splo\u0161no zaznamujeta nestabilnost in nestanovitnost. Zakon prekarizacijo pove\u010duje z dvema ukrepoma, in sicer z zni\u017eanjem osnove za pla\u010dilo prispevkov za samozaposlene in s spremembo obdav\u010ditve samostojnih podjetnikov.<\/p>\n\n\n\n

Zakon predlaga zni\u017eanje osnove za pla\u010dilo prispevkov za samozaposlene in kmete iz 60% povpre\u010dne pla\u010de v preteklem letu na 45% minimalne pla\u010de. Osnova se zni\u017euje za tiste, pri katerih letni dohodek ne prese\u017ee letne minimalne pla\u010de v RS. V primeru, da bi samostojni podjetnik pla\u010deval prispevke od 45% minimalne pla\u010de, bi v vse blagajne skupaj mese\u010dno prispeval 307 evrov prispevkov, kar je 344 evrov manj kot trenutno. Na leto bi bilo na tak na\u010din pri posamezniku vpla\u010danih za 4123 evrov manj, kar bi mu ostalo v denarnici.  Ta ukrep torej dejansko zvi\u0161uje razpolo\u017eljivi dohodek najslab\u0161e pla\u010danih prekarnih delavcev. Spomnimo, da po navedbah Ministrstva za kulturo[1]<\/a> letu 2021 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi ni dosegalo bruto minimalne pla\u010de, 80 odstotkov pa ne povpre\u010dne bruto pla\u010de. Te\u017eava je v tem, da se ukrep financira na ra\u010dun zdravstvene in pokojninske blagajne, s \u010dimer se posega v klju\u010dna stebra socialne varnosti delavcev. Po izra\u010dunih ZPIZ bi tako na letni ravni pobranih 180 milijonov  manj prispevkov zgolj z naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zdravstvena blagajna pa bi bila prikraj\u0161ana za 30 milijonov evrov letno.<\/p>\n\n\n\n

ZIURS  predlaga tudi dvig meje za ohranitev statusa normiranega espeja, in sicer s 60.000 EUR na 150.000 EUR za polni espe in z 12.500 EUR na 70.000 EUR za popoldanski espe. Za obe obliki so predlagali tudi lestvici za obdav\u010ditev, ki izgledata takole.<\/p>\n\n\n\n

Obi\u010dajni normirani espe<\/strong><\/p>\n\n\n\n

OBSTOJE\u010cE<\/strong><\/td>PREDLOG<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
Do 60.000 EUR<\/td>80%<\/td>do 100.000 EUR<\/td>80%<\/td><\/tr>
Nad 60.000 EUR<\/td>0%<\/td>100.000 \u2013 120.000 EUR<\/td>70%<\/td><\/tr>
 <\/td> <\/td>120.000 \u2013 150.000 EUR<\/td>40%<\/td><\/tr>
 <\/td> <\/td>Nad 150.000 EUR<\/td>0%<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Popoldanski normirani espe<\/strong><\/p>\n\n\n\n

OBSTOJE\u010cE<\/strong><\/td>PREDLOG<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
Do 12.500 EUR<\/td>80%<\/td>Do 50.000 EUR<\/td>80%<\/td><\/tr>
12.500 \u2013 30.000 EUR<\/td>40%<\/td>50.000 \u2013 70.000 EUR<\/td>70%<\/td><\/tr>
Nad 30.000 EUR<\/td>0%<\/td>Nad 70.000 EUR<\/td>0%<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Ob vsem tem se obveznost, da je normiranec pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni \u010das vsaj devet mesecev, zni\u017euje na pet mesecev, \u010drta se tudi prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranstva. Vsi podatki ka\u017eejo, da se \u0161tevilo normiranih espejev pove\u010duje. Od leta 2017 pa do danes se je njihovo \u0161tevilo prakti\u010dno podvojilo. V tem \u010dasu se je \u0161tevilo espejev v sistemu dejanskih prihodkov in odhodkov  zmanj\u0161alo za 10%. Kot ugotavljajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije[2]<\/a>, spremembe, ki jih prina\u0161a ZIURS, pomenijo, da v prihodnjih letih tisti, ki bodo pove\u010dali svoje prihodke iz sistema normiranstva, ne bodo izstopili, tisti, ki \u017ee danes prilagajajo in optimizirajo svoje poslovanje, pa bodo svoje poslovanje \u0161e raz\u0161irili.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem razumemo, da bodo najslab\u0161e pla\u010dani samostojni podjetniki veseli dodatnega razpolo\u017eljivega dohodka, a na dolgi rok dodatna prekarizacija pomeni manj varnosti za vse, ki opravljajo delo. Po podatkih In\u0161tituta RS za socialno varstvo[3]<\/a> je odstotek revnih samozaposlenih v letu 2024 zna\u0161al kar 24,7 %. Skoraj ena \u010detrtina samozaposlenih tako rev\u0161\u010dino tvega skoraj dvakrat pogosteje kot zaposleni z nizko izobrazbo, zaposleni za manj kot polni delovni \u010das ter tuji dr\u017eavljani. Ti podatki jasno ka\u017eejo, da samozaposleni, kljub svoji navidezni neodvisnosti, pogosto delujejo v socialno in ekonomsko ranljivih okoli\u0161\u010dinah, kjer so izpostavljeni ve\u010djim tveganjem materialne prikraj\u0161anosti in negotovosti.<\/p>\n\n\n\n

Kot organizacija, ki deluje na podro\u010dju kulture in umetnosti, smo \u0161e posebej ob\u010dutljivi na vpra\u0161anja dodatne prekarizacije dela. Kulturno-umetni\u0161ki sektor je namre\u010d eden najbolj prekariziranih sektorjev v dr\u017eavi, umetnice in umetniki pa prekarnost ob\u010dutijo na razli\u010dne na\u010dine. Nekateri delajo tudi takrat, ko so bolni, drugi mesece \u010dakajo na pla\u010dilo ra\u010dunov in komaj pre\u017eivijo, tretji le ste\u017eka do\u010dakajo pokojnino, ki je zaradi nizkih prispevkov minimalna. Mnogi, kot ka\u017ee raziskava Poligona[4]<\/a> Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci 2024\/25, zaradi slabih razmer sektor zapu\u0161\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n

Sektor zapu\u0161\u010da vse ve\u010d delavk in delavcev, pri \u010demer je pomembno razumeti, da ga ne zapu\u0161\u010dajo nujno najmanj talentirani ali najmanj delovni. Pogosto ga zapu\u0161\u010dajo tisti, ki nimajo dru\u017einskega ali finan\u010dnega zaledja, ki bi jim omogo\u010dilo ustvarjanje in pre\u017eivetje v prekarnih pogojih. Raziskava med drugim ugotavlja tudi, da so najbolj prekarizirani delavci hkrati najmanj pla\u010dani. V kulturi ta problem ni hipoteti\u010den, saj je samozaposlovanje \u017ee zdaj eden od prevladujo\u010dih na\u010dinov opravljanja kulturnega dela. Zato sprememba, ki je na splo\u0161nem trgu dela predstavljena kot pove\u010danje fleksibilnosti, v kulturnem sektorju lahko pomeni predvsem dodatno normalizacijo \u017ee obstoje\u010de prekarnosti.<\/p>\n\n\n\n

ZIURS tako zate\u010deno stanje v kulturi preslikava na celoten trg dela. \u010ce se bo nekaterim, ki delo opravljajo prek espeja zaradi predlaganih sprememb neto dohodek zvi\u0161al, je treba opozoriti, da bodo ceno za to zvi\u0161anje pla\u010dali vsi delavci z izgubo delavskih blagajn in nedostopnimi javnimi storitvami<\/p>\n\n\n\n

Delavec lahko na prvi pogled dobi nekoliko vi\u0161je neto pla\u010dilo, vendar kot prekarec izgubi \u0161tevilne pravice in varnost. Brez teh pravic mu tudi 300 evrov vi\u0161jega neto dohodka mese\u010dno ne pomaga prav veliko. V primeru bolezni bo moral s tem denarjem pogosto pokrivati stro\u0161ke, ki bi jih sicer pokrivala socialna dr\u017eava. Kot espe pri tem prvih 30 dni nima pravice do bolni\u0161ke odsotnosti oziroma sam nosi njene stro\u0161ke, \u010deprav lahko dejansko opravlja delo za enega naro\u010dnika in ta na njegovem delu ustvarja dobi\u010dek. Ta delavec prav tako ne bo prejemal regresa in zimskega regresa, dodatkov za posebne pogoje dela ali dodatka za delovno dobo.<\/p>\n\n\n\n

V nekaterih kolektivih, tudi v javnih zavodih, si espejevci sicer uspejo zagotoviti nekatere od teh dodatkov, a ne smemo pozabiti, da gre pri tem za neformalne dogovore, od katerih lahko delodajalec kadarkoli odstopi. Pravice, ki bi morale biti sistemsko zagotovljene, tako postanejo odvisne od dobre volje posameznega delodajalca.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se odpira tudi \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje polo\u017eaja samozaposlenih v kulturi in na\u010dina, kako dr\u017eava ureja njihovo socialno varnost skozi razli\u010dne sisteme. Predlaganih sprememb ZIURS zato ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno od nedavnih in napovedanih sprememb ZUJIK ter ureditve karierne dinamike samostojnih delavcev v kulturi.<\/p>\n\n\n\n

Ob nespremenjeni ureditvi karierne dinamike bo imela predlagana ureditev za del mladih samostojnih delavcev v kulturi in v dolo\u010denem delu tudi za Ministrstvo za kulturo kratkoro\u010dno ugoden u\u010dinek. Tistim, ki so v razvid vpisani v najni\u017ejem razredu oziroma jim dr\u017eava ne pla\u010duje prispevkov in hkrati letno ne zaslu\u017eijo bruto minimalne pla\u010de, bo zaradi ni\u017eje osnove za pla\u010dilo prispevkov ostalo ve\u010d razpolo\u017eljivega dohodka, Ministrstvu za kulturo pa bo lahko iz naslova ni\u017ejih zaslu\u017ekov v dolo\u010denih primerih ostalo ve\u010d sredstev v prora\u010dunu.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce bi se hkrati s spremembami ZUJIK karierna dinamika odpravila ali bistveno spremenila, pa bi bile posledice \u0161e resnej\u0161e. V kombinaciji z morebitnim nadaljnjim uveljavljanjem na\u010dela, zapisanega v koalicijski pogodbi, da mora pokojninski sistem ohraniti povezanost z vpla\u010danimi prispevki, bi se lahko za del samostojnih delavcev v kulturi ustvaril polo\u017eaj zelo nizke dolgoro\u010dne socialne varnosti. Prihodki samozaposlenih so namre\u010d po naravi njihovega dela pogosto nestabilni, zato nizki prispevki niso zgolj vpra\u0161anje trenutnega razpolo\u017eljivega dohodka, temve\u010d tudi vpra\u0161anje prihodnje pokojnine in drugih pravic iz socialnega zavarovanja.<\/p>\n\n\n\n

Zato se moramo pri urejanju polo\u017eaja samozaposlenih, tudi samostojnih delavcev v kulturi vpra\u0161ati, kak\u0161en socialni polo\u017eaj jim dr\u017eava dejansko ustvarja. Ni dovolj, da je dohodek danes nekoliko vi\u0161ji, \u010de je cena za to manj\u0161a socialna varnost v prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji zato pozivamo k oddaji podpisa proti ZIURS in k skupnemu prizadevanju, da prepre\u010dimo nadaljnjo razgradnjo socialne dr\u017eave in dodaten upad delavskih standardov in pravic. Podpiramo ukrepe, ki samozaposlenim omogo\u010dajo dostojno \u017eivljenje in vi\u0161ji razpolo\u017eljivi dohodek, vendar ne na ra\u010dun njihove socialne varnosti.V dru\u0161tvu smo prepri\u010dani, da si samozaposleni zaslu\u017eijo tako vi\u0161ji razpolo\u017eljivi dohodek danes kot socialno varnost jutri.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024\u20132031 (ReNPK24\u201331)<\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> Glej Delavska enotnost, letnik 85, junij 206, str. 7<\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a>Glej: https:\/\/irssv.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/Delovno-aktivni-ki-tvegajo-revscino_2025_dostopno.pdf<\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> https:\/\/www.poligon.si\/raziskava-skud-2024-25\/<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V dru\u0161tvu Asociacija se pridru\u017eujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem \u017eelimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temve\u010d tudi na\u010din njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogo\u010da … Preberi ve\u010d o Stali\u0161\u010de dru\u0161tva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,12,15,1,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12322","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12322","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12322"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12322\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12329,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12322\/revisions\/12329"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12322"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12322"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12322"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}