{"id":12271,"date":"2026-09-03T14:43:43","date_gmt":"2026-09-03T14:43:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12271"},"modified":"2026-09-03T14:43:45","modified_gmt":"2026-09-03T14:43:45","slug":"asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/09\/03\/asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-maribor\/","title":{"rendered":"Asociacija poizveduje: intervjuji z dele\u017eniki \u2013 Mestna ob\u010dina Maribor"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odlo\u010dili, da v izbranih mestnih ob\u010dinah opravimo intervjuje s klju\u010dnimi dele\u017eniki s kulturno-umetni\u0161ke scene in jih objavimo v obliki preglednih \u010dlankov. Skupaj s tem objavljamo tudi kraj\u0161e analize stanja kulturno-umetni\u0161ke produkcije v teh ob\u010dinah. Pred vami je \u0161esti od \u0161estih preglednih \u010dlankov, ki obravnava stanje v Mestni ob\u010dini Maribor (MOM), drugi najve\u010dji ob\u010dini, ki ima za Ljubljano najve\u010d kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v ob\u010dini smo se pogovarjali tako s predstavniki ob\u010dine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na na\u0161a vpra\u0161anja so odgovarjale tri kulturne delavke: pesnica, publicistka in zalo\u017enica Anja Zag Golob<\/strong>, koreografinja Mojca Kasjak<\/strong> ter pedagoginja, producentka in vizualna umetnica Maja Pegan<\/strong>; slednja je lo\u010deno odgovarjala tudi v imenu organizacije Hi\u0161a! Dru\u0161tvo za ljudi in prostore<\/strong>. Producentka Petra Hazabent<\/strong> je prav tako odgovarjala v dveh vlogah, kot samostojna kulturna delavka ter predstavnica Dru\u0161tva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetni\u0161kih procesov NAGIB<\/strong>. Poleg tega smo govorili \u0161e z Uro\u0161em Kaurinom<\/strong> s Kulturno-umetni\u0161kega dru\u0161tva Moment<\/strong>, ki se ukvarja z razvojem neodvisnega gledali\u0161\u010da, Katjo Sre\u0161<\/strong> s Kulturno-umetni\u0161kega dru\u0161tva Coda<\/strong>, v okviru katerega deluje glasbena \u0161ola, dru\u0161tvo pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov, ter Miho Horvatom<\/strong> z Ustanove Fundacija Sonda<\/strong>, ki deluje na podro\u010dju teorije in prakse avdiovizualne umetnosti. V imenu MOM<\/strong> je odgovarjal Bojan Gol\u010dar<\/strong> s Sektorja za kulturo<\/strong> v Uradu za kulturo in mladino<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Tako kot v drugih mestnih ob\u010dinah lahko tudi v Mariboru zaznamo ambivalenten odnos do kulturne politike mesta; v mestu je bogato in raznoliko kulturno \u017eivljenje s \u0161tevilnimi posamezniki, organizacijami in dogodki, hkrati pa tudi MOM kulturo \u0161teje za eno svojih glavnih vrednot. Kljub temu ustvarjalci neodvisne kulture navajajo \u0161tevilne te\u017eave, s katerimi se soo\u010dajo pri svojem delu; te so tako finan\u010dne in organizacijske kot infrastrukturne.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

KUD Coda izpostavlja tako pestro kulturno dogajanje kot z njim povezane te\u017eave:<\/strong> \u00bbMaribor ima izjemno \u017eivahno in raznoliko kulturno produkcijo ter veliko kakovostnih ustvarjalcev, organizacij in iniciativ.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

\n

Prednost mesta je predvsem mo\u010dna neodvisna in nevladna kulturna scena, ki pogosto z razmeroma malo sredstvi ustvarja zelo veliko programa in dosega \u0161irok krog ob\u010dinstva. \u017dal pa je prezrta tako s strani financerjev kot tudi drugih pomembnih akterjev mesta s podro\u010dja turizma, gospodarstva itd. Smo pa \u201apriro\u010dni\u2018, ko je treba razkazovati dobre prakse za pridobivanje\/ohranjanje tak\u0161nih in druga\u010dnih lovorik in certifikatov.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbTe\u017eava je predvsem v dolgoro\u010dni vzdr\u017enosti tak\u0161nega delovanja. Velik del kulturne produkcije temelji na projektnem financiranju, prekarnih oblikah dela in velikem vlo\u017eku dela, ki ni ustrezno finan\u010dno ovrednoten. Manjka predvsem stabilnost, ki bi organizacijam omogo\u010dila dolgoro\u010dno na\u010drtovanje, razvoj ekip in profesionalizacijo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Nekoliko bolj neposreden je Uro\u0161 Kaurin z Momenta:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Kljub temu, da je Lokalni program za kulturo sam sebi namenjena farsa, so sistemi, ki so vzpostavljeni, dokaj u\u010dinkoviti. Glede na potrebe in \u0161tevilo akterjev bi ocenil, da vsak pride do svojega ko\u0161\u010dka poga\u010de. Velja izpostaviti, da so se sredstva zvi\u0161ala. Sofinanciranje MOM-a je pribli\u017eno tretjina zneska MzK.<\/p>\n\n\n\n

Na\u010delno pa lahko re\u010demo, da je dojemanje kulture trenutnega vodstva ob\u010dine zelo gostinsko, spektakelsko in turisti\u010dno. Po moji oceni so to glavni stebri razumevanja in vrednotenja kulture in umetnosti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u0160e bolj plasti\u010den opis poda Maja Pegan s Hi\u0161e! Dru\u0161tva za ljudi in prostore:<\/strong> \u00bbMaribor premore visoko kakovostno kulturno produkcijo, za katero se nevladni sektor tudi neprestano bori. V glavnem samo pre\u017eivetveni mojstri. Pa\u010d, tu je ob\u010dutno manj sredstev kot v LJ, kar je tudi logi\u010dno.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Urad za kulturo mnogo stvari izbolj\u0161uje, a le postopoma (ravno toliko, da je njim udobno in da je vidno, da nekaj delajo) in je tudi mo\u010dno podrejen volji trenutnega \u017eupana.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbOvire pa so vsepovsod iste, po celi Sloveniji. Potrebno se je zavedati, da na\u0161 Zavod za turizem na primer ne daje denarja za kulturo in jo izklju\u010dno \u00bbdigitalno\u00ab promovira, kar v LJ ni praksa. To ima tudi dobre plati, glede na to, da je \u017eupan najve\u010dji hotelir v ob\u010dini in v prvi vrsti skrbi, da ima gostilne in hotele polne. Potem pride Maribor.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

NAGIB ugotavlja, da je za organizacije, ki prejemajo programska sredstva, stanje dokaj znosno. Izpostavijo tudi dokaj dobro odzivnost MOM, hkrati pa menijo, da je v mestu precej prostora za komercialne vsebine:<\/strong> \u00bbOb\u010dina se trudi, da sledi LPK-ju in kar se da ureja stanje. Je pa res, da so glavni akterji JZ, s katerimi se najve\u010d ukvarjajo. Moramo pa pohvaliti, da je Urad za kulturo in mladino odziven, \u017eeli delati progresivno, \u010de izpostavimo tudi nivo birokracije, namre\u010d MOM programskim organizacijam (tem, ki prejemamo programska sredstva) vsak mesec naka\u017ee pav\u0161al (celotni letni znesek se razdeli na dvanajstine) in \u0161ele na koncu leta je potrebno oddati poro\u010dilo, kjer je potrebno navesti vse stro\u0161ke oz. ra\u010dune (brez dejanskih skenov ra\u010dunov). Avgusta je potrebno oddati \u0161e vmesno poro\u010dilo. S tem nas birokratsko zelo razbremenjujejo, saj ni potrebno oddajati zahtevkov in poro\u010dil, da po\u010drpa\u0161 sredstva, ampak ti vsak mesec naka\u017eejo 1\/12 glede na prejeti letni znesek.<\/p>\n\n\n\n

Kar se ti\u010de vsebin, pa je v mestu veliko komerciale, veliki dogodki, ki dosegajo mno\u017eice, imajo najve\u010d pozornosti, pa vseeno se MOM potrudi, da lahko podprte organizacije dobijo tudi brezpla\u010dna ogla\u0161evalska mesta (predvsem plakate), vendar je potrebno pokriti stro\u0161ke lepljenja (kar je okrog 200 evrov).<\/p>\n\n\n\n

Stvari se premikajo na MOM za NVO, ampak sredstev in infrastrukture, ki bi bila primerna za kak\u0161no bolj sodobno umetnost, ni. NVO-jev je precej malo, ki posedujejo ali imajo kak\u0161en prostor za izvajanje programa. Trenutno lahko na\u0161tejemo GT22, Pekarno, Vetrinjski dvor (ki ga upravlja javni zavod), Plesno izbo, ki ima samo studie, ter par galerijskih prostorov in ateljejev, ki jih imajo posamezni ustvarjalci.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Malo bolj na kratko, a zato precej povedno, oceno stanja kulture v Mariboru poda Ustanova Fundacija Sonda:<\/strong> \u00bbOdkrito re\u010deno: \u00bbne ocenjujem\u00ab. Ve\u010dletna situacija me je pripeljala do spoznanja, da je kakr\u0161nakoli analiza v bistvu brezpredmetna. Skrbi staranje \u2013 menjava kot-da-aktivnih generacij.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Samostojne kulturne delavke so \u0161e bolj kriti\u010dne. Anja Zag Golob:<\/strong> \u00bbMestna ob\u010dina Maribor (MOM) ne razume pomena kulture. Kulturi, posebej NVO, je namenjeno sme\u0161no malo denarja, poleg tega finance niso transparentne \u2013 dejansko ne vemo, koliko je prora\u010dun MOM za kulturo in koliko od tega je namenjeno javnim zavodom, koliko pa NVO-jem.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Na razpisih so sredstva sme\u0161na, zato se po mojem mnenju nanje nima smisla prijavljati. Infrastrukture ni, podpore ni, na razvoj ni mogo\u010de niti misliti. MOM ima v sredi\u0161\u010du mesta raje prazne prostore, kot da bi jih za neko razumno najemnino oddala kulturnicam in jim nalo\u017eila, naj jih vzdr\u017eujejo. \u017dupanov bog se imenuje Beton in to se najbolj izrazito vidi v stanju kulture v mestu.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

S stali\u0161\u010da sodobne plesne umetnosti na slabo stanje opozori tudi Mojca Kasjak:<\/strong> \u00bbNeodvisna kultura je finan\u010dno podhranjena. Zneski, ki jih financira MOM, so nizki. Prav tako so produkcijski pogoji slabi. Med drugim tudi pomanjkanje kadra. Saj mladi nimajo ciljne usmeritve profesionalnega dela v sodobni plesni umetnosti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Petra Hazabent izpostavlja, da je na podro\u010dju samostojnih kulturnih delavcev na voljo precej manj projektov, a da se MOM kljub temu trudi z razpisi, mo\u017enosti samostojnih kulturnih delavcev pa so precej majhne:<\/strong> \u00bbZ vidika samostojne kulturne delavke lahko govorim o tem, da je na lokalnem nivoju podprtih zelo malo projektov (za vsa umetni\u0161ka podro\u010dja), in to seveda zaradi vi\u0161ine razpolo\u017eljivih sredstev. MOM se sicer zelo trudi z reformami razpisov, vendar je \u0161e vedno premalo sredstev, saj so v preteklih letih postavili tri kategorije za projektni razpis, do 3.000 evrov, do 8.000 evrov ter do 10.000 evrov za festivale. Na vsakem podro\u010dju\/kategoriji pa je podprt pribli\u017eno en projekt. Glede na to, da festivali odnesejo najve\u010d sredstev, samostojni kulturni delavci tekmujemo z organizacijami, ki pa zaradi ve\u010djega obsega in delovanja dobijo ve\u010d, imajo prednost, bolj\u0161e izpolnjene razpise, ve\u010dji doseg … Glavne ovire kot SKD so te, da sam ne zmore\u0161 izpeljati vidnej\u0161ega projekta, \u010de k temu ne pristopijo organizacije, ki so bolje pomre\u017eene, imajo ve\u010djo ekipo. V kolikor pa ti uspe oblikovati sodelovanje s kak\u0161no organizacijo (dostikrat zaradi prostora), pa ti ponudijo prostor in ne zadostne promocije \u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Bojan Gol\u010dar z MOM na drugi strani poudarja pomen kulture in izpostavlja doprinos ob\u010dine k njenemu razvoju, pri \u010demer na prvem mestu omeni javne zavode:<\/strong> \u00bbMestna ob\u010dina Maribor je ustanoviteljica osmih javnih zavodov na podro\u010dju kulture, tri programe \u2013 Bor\u0161tnikovo sre\u010danje, domoznanstvo in Na\u0161o pesem \u2013 v okviru Slovenskega narodnega gledali\u0161\u010da Maribor, Univerzitetne knji\u017enice Maribor in JSKD pa sofinanciramo.<\/p>\n\n\n\n

Ob javnih zavodih v mestu deluje veliko \u0161tevilo ustvarjalk in ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti ter nevladnih organizacij na podro\u010dju kulture, ki jih podpiramo s finan\u010dnimi sredstvi prek ve\u010dletnega programskega in enoletnega projektnega razpisa ter z mo\u017enostjo ve\u010dletnega ali ob\u010dasnega brezpla\u010dnega oziroma neprofitnega najema prostorov in druge infrastrukture (ateljeji, pisarne, razstavi\u0161\u010dni prostori, produkcijski prostori \u2026). Javne zavode spodbujamo k produkcijskemu sodelovanju z ustvarjalci in NVO.<\/p>\n\n\n\n

Mestna ob\u010dina, tudi v sodelovanju z dr\u017eavo, vlaga v izgradnjo infrastrukture za kulturo; kot ena najve\u010djih tovrstnih vlaganj bo kmalu v uporabo predan Rotov\u017e \u2013 Mestna hi\u0161a kulture, kjer bodo pod eno streho povezani Mariborska knji\u017enica, Umetnostna galerija Maribor in Mestni kino Rotov\u017e, ki se vzpostavlja povsem na novo. MOM bo za delovanje Rotov\u017ea, raz\u0161irjenih programov knji\u017enice in galerije ter kina zagotovila tudi sredstva za potrebne dodatne kadrovske re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

\n

Pomembno podro\u010dje, ki mu namenjamo podporo, je kulturno-umetnostna vzgoja. Razvili smo t. i. kulturni dnevnik, ki ga izvaja javni zavod Narodni dom in povezuje razli\u010dne izvajalce KUV v mestu s \u0161olami.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Z Lokalnim programom za kulturo 2025\u20132027 usmerjamo razvoj kulture na vseh podro\u010djih in v vseh sektorjih, predvsem pa zagotavljamo vklju\u010denost vseh dele\u017enikov v razvojne aktivnosti in evalvacije. KUV je vklju\u010den tudi v razpise.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina kulturnih institucij v mestu presega zgolj lokalni nivo in pomeni pomembne regijske ponudnike kulture.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na podro\u010dju nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture, ki delujejo v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOM na specifi\u010dno vpra\u0161anje o podpori nevladnim kulturnim organizacijam, tako ljubiteljskim kot profesionalnim, odgovarja:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbLjubiteljska kultura, ki jo MOM sofinancira in s tem spodbuja prek JSKD, ki razpi\u0161e za to namenjena prora\u010dunska sredstva, je za MOM izjemnega pomena. V to podro\u010dje spadajo npr. del sodobne plesne scene, odmevna zborovska prireditev Na\u0161a pesem in drugi programi idr.<\/p>\n\n\n\n

Posebej intenzivno in poglobljeno sodelovanje razvijamo s profesionalnimi NVO, ki izvajajo programe na vseh podro\u010djih kulturno-umetni\u0161kega delovanja, kakor tudi z ustvarjalci, tudi vrhunskimi, ki \u017eivijo in ustvarjajo v mestu. Podporo zagotavljamo tudi mlaj\u0161im ustvarjalcem in ustvarjalkam tako pri financiranju kot najemu ateljejev.<\/p>\n\n\n\n

Z \u017eeljo po vklju\u010dujo\u010dem sodelovanju smo spodbudili ustvarjalce in NVO ter JZ k medsebojnemu povezovanju in nastale so t. i. fokusne skupine po posameznih podro\u010djih, ki se samostojno sestajajo, prek svojih predstavnikov pa nato z Uradom za kulturo in mladino preu\u010dujejo mo\u017enosti realizacije predlogov in re\u0161itev.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Nevladne organizacije pa na drugi strani zaznavajo \u0161tevilne ovire za nemoteno delovanje, od finan\u010dnih, prostorskih, organizacijskih \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hi\u0161a! Dru\u0161tvo za ljudi in prostore:<\/strong> \u00bbMed glavne ovire bi na\u0161tela pomanjkanje produkcijskih prostorov, torej pisarn ali vadbenih prostorov, skladi\u0161\u010d in podobno, ki bi bili cenovno dostopni. Mestna ob\u010dina oz. \u017eupan namre\u010d neposredno dolo\u010da, kateri prostori so za komercialno rabo in kateri ne. \u010ce se odda prostor po principu organizacije z javnim interesom, je to ali \u017eupanova usluga ali je prostor v tako slabem stanju, da bi dru\u0161tvo prenova stala premo\u017eenje (potem bi jih seveda \u017eupan odslovil), in je tako redko, da lahko na\u0161teje\u0161 na eno roko. Medtem prostori v mestnem jedru propadajo ali pa se njihove vitrine uporabljajo kot kulisa za ob\u010dinske oglase.<\/p>\n\n\n\n

\n

Ravno zdaj poslu\u0161am, da mladi bendi nimajo prostorov za vadbo in me spra\u0161ujejo, ali poznam kak\u0161no zakloni\u0161\u010de. Hi\u0161a npr. nima skladi\u0161\u010da, da bi uredila ustrezen fundus. Dodatno je potrebno vedeti, da NVO v Mariboru pla\u010dujejo najem prireditvenih prostorov, ki so v javni lasti (npr. Sodni stolp ali mali oder Narodnega doma), medtem ko javni zavodi tega ne pla\u010dujejo. Sistemsko hiranje?<\/p>\n\n\n\n

So pa uvedli ateljeje za umetnike, ki jih dobi\u0161 na osnovi razpisa za pet let \u2013 eni prostori so v slabem stanju, stro\u0161ki pa so menda kar morilski. Le redki umetniki si lahko privo\u0161\u010dijo ob\u010dinski atelje.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Drugi problem so majhne finance. Ob\u010dina se je sicer zavezala k dvigovanju sredstev za kulturo vsako leto, vendar je to urejeno netransparentno. Na podro\u010dju knjige so ugotovili zmanj\u0161anje. To bi bilo potrebno preveriti.<\/p>\n\n\n\n

Tretje je potem Ministrstvo za kulturo. To je \u017ee pri prej\u0161nji vladi bila ena sama svinjarija. Hi\u0161a je do\u017eivela zamujanje z izpla\u010dili tudi do \u0161est mesecev. To nas je skoraj pokopalo. In to ministrstvo zamuja, ne ob\u010dina ali javni zavod.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

KUD Coda poda glavne ovire za razvoj neodvisne kulture:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u2022 Nezadostno in pogosto nestabilno financiranje,
\u2022 neustrezna sestava razpisnih komisij (v njih ve\u010dinoma sodelujejo ljudje, ki neodvisne kulture sploh ne poznajo),
\u2022 veliko administrativno breme v primerjavi z vi\u0161ino pridobljenih sredstev,
\u2022 te\u017eko dolgoro\u010dno na\u010drtovanje zaradi projektnega na\u010dina financiranja,
\u2022 pomanjkanje sredstev za redne zaposlitve in profesionalizacijo ekip,
\u2022 rast stro\u0161kov dela, izvajalcev, materiala in storitev, ki ji javno financiranje ne sledi,
\u2022 omejena dostopnost ustrezno opremljene kulturne infrastrukture (npr. odlo\u010devalci v MB si \u017eelijo Lent \u010dez celo poletje, po drugi strani pa v Vetrinjcu ne moremo delati ve\u010djih produkcij, ker nam odpeljejo oder).\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Poseben problem je, da se od profesionalnih NVO pri\u010dakuje vedno vi\u0161ja raven produkcije, promocije, administracije, poro\u010danja in doseganja ob\u010dinstev, pogoji za delo pa temu ne sledijo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Pomanjkanje sredstev izpostavi tudi Moment, ki se osredoto\u010da na uprizoritvene umetnosti:<\/strong> \u00bbVerjetno je ena glavnih ovir pri ve\u010dini izvajalcev manko sredstev MzK. Infrastrukturno bi nujno potrebovali srednje velik black box (100\u2013150 gledalcev), vendar govorim predvsem z vidika uprizoritvenih umetnosti, ki so verjetno itak najbolje situirane.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

NAGIB najve\u010dje ovire kulturnih NVO vidi v premajhni dostopnosti do prostorov, hkrati pa bi se morala pove\u010dati sredstva in prepoznavnost neodvisne kulture; preve\u010d se dela komercialno in na veliko.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ustanova Fundacija Sonda pa na isto vpra\u0161anje odgovarja:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Nerazumevanje pojma kultura; nerazumevanje pojma neodvisnost; pomanjkanje ponosa; brezhrbteni\u010dnost; nesolidarnost\/nestrokovnost znotraj tako imenovane \u00bbneodvisne kulture\u00ab in nesolidarnost\/nestrokovnost \u00bbodvisne kulture\u00ab do ostalih, manj uradnih in manj podprtih \u00bbkultur\u00ab.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Na vpra\u0161anje, ali lahko samostojni kulturni delavci dostojno \u017eivijo,<\/mark> je besedna umetnica Anja Zag Golob odgovorila zelo lucidno:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Ne. Ne. Ne. Sploh ne. Nikakor.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Podobno odgovarja tudi Maja Pegan, ki doda nekaj lokalnih specifik:<\/strong> \u00bbLe pe\u0161\u010dica. Lahko pa bi bilo slab\u0161e, kot npr. v Ru\u0161ah, kjer \u0161e razpisov ni za kulturne projekte.<\/p>\n\n\n\n

\n

O dostojnem \u017eivljenju se ne da govoriti, ker smo financirani iz razpisov, kar je loterija. Ni dosti samozaposlenih v kulturi ali zaposlenih v NVO, ki bi lahko \u017eiveli od tega, kar delajo. Ve\u010dina ima \u0161e kako slu\u017ebo poleg. Ali pa so polovi\u010dko zaposleni, polovi\u010dko pa s. p. In tudi mnogi odhajajo delat drugam. Ta trend \u0161e ni upadel.<\/p>\n\n\n\n

Jaz nimam ustreznega ateljeja za delo, ker si enostavno ne morem privo\u0161\u010diti \u0161e ene najemnine, v pisarni pa ne morem slikati ali tiskati.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Pomembno je vedeti, da ko bo od\u0161el Vladimir Rukavina v pokoj, bo to imelo zelo velik vpliv na neodvisno kulturno sceno. Glede tega je nabolj smiselno vpra\u0161ati Marka Brumna, ki upravlja z Vetrinjskim dvorom, ali bo ta \u0161e vedno zastonj za mariborske delavce v kulturi.<\/p>\n\n\n\n

Potrebno je tudi poudariti, da je MOM prepisal skoraj vso kulturno infrastrukturo pod urad za gospodarstvo, razen tega, kjer so sede\u017ei javnih zavodov. Ta signal je potrebno tudi ustrezno razumeti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Podoben odgovor poda tudi Mojca Kasjak, ki opi\u0161e tudi stanje na njenem podro\u010dju ustvarjanja:<\/strong> \u00bbNe. Ne more dostojno \u017eiveti, ker je potrebno pla\u010dati polo\u017enice. Zato jih veliko gre v pou\u010devanje plesa, ampak zgolj zaradi pre\u017eivetja. Malo je tak\u0161nih pedagogov, ki resni\u010dno celostno izobra\u017eujejo mlade, jim poleg osnovne dajo \u0161e dodatne vrednosti (projekti, ogledi predstav) \u2026 <\/p>\n\n\n\n

\n

Vadbeni pogoji so na ljubiteljskem nivoju, ni prostora, da bi lahko razvijal sodobno plesno predstavo, oder, ki je pa na voljo, je ponavadi na razpolago dva dni. Umetni\u0161ki ateljeji so. Sama ga koristim. Kon\u010dno smo dobili pogodbe za obdobje petih let. Razpis pa je zelo zahteven. Poleg mednarodnih in dr\u017eavnih nagrad, priporo\u010dil se to\u010dkujejo tudi nagrade: Pre\u0161ernova in Glazerjeva. Konkretno: petkrat sem \u017ee bila predlagana za Glazerjevo nagrado \u2026 nikoli dobila. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Ker tja se predlagajo tudi igralci iz SNG in LGM, ki pa imajo zavidljive pogoje dela in posledi\u010dno tudi odli\u010dne uspehe. Sem pa izjemno hvale\u017ena za tale prostor. Umetni\u0161ki ateljeji so na Partizanski 12.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Petra Hazabent izpostavi, da kulturni delavci potrebujejo predvsem normalne pogoje za delo in pre\u017eivetje:<\/strong> \u00bbV preteklih letih so v mestu vzpostavili ateljeje, za katere so se lahko prijavili SKD (ter druge fizi\u010dne in pravne osebe), vendar so lahko stro\u0161ki, ki jih uporabnik krije sam v zimskih mesecih, precej visoki (tudi do 600 evrov). Glede na to, da gre za ateljeje in studie in ne prodajne prostore, kjer bi lahko tr\u017eili svoje delo, so ti stro\u0161ki lahko prevelik zalogaj; iz tega razloga ali ustvarjalci ne delujejo v prostorih v tistem \u010dasu ali pa delajo pri nizkih temperaturah, kar vpliva tudi na zdravje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Ustvarjalci na lokalnem nivoju ne morejo pre\u017eiveti, kaj \u0161ele dostojno \u017eiveti; mora biti mednarodno, nacionalno ali regionalno povezan ter delujo\u010d, da lahko pre\u017eivi, ali pa poleg svojega umetni\u0161kega dela opravlja \u0161e druga dela, npr. pedago\u0161ka ali pa celo izven ustvarjalnega podro\u010dja. Od svojega umetni\u0161kega dela pa vsekakor ni mo\u017eno pre\u017eiveti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbO dostopnosti stanovanj te\u017eko govorimo, teh ni oz. obstajajo neprofitna stanovanja, ki pa so lokacijsko zelo razpr\u0161ena po mestu oz. izven mesta, zanje zapro\u0161ajo seveda tudi druge skupnosti. Ve\u010dina primernih prostorov v mestu je pod okriljem javnih zavodov, ki pa so zelo zasedeni, in jih samostojni kulturni delavci s te\u017eavo dobimo, ker so prej \u0161e na vrsti organizacije, ki si izborijo prostor in lahko pla\u010dajo dolo\u010dene stro\u0161ke, ki jih samozaposleni iz projektnih sredstev te\u017eko prispevajo, npr. za prostor, tehniko, promocijo \u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, ali ob\u010dina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezpla\u010dni najem, kako je na splo\u0161no urejeno to podro\u010dje in kak\u0161ni so kriteriji, ki jih ob\u010dina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujana infrastruktura ustrezna.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOM:<\/strong> \u00bbPrek razpisa za petletni najem dajemo v brezpla\u010dno uporabo 15 ateljejev (obratovalne stro\u0161ke krijejo uporabniki), v okviru Vetrinjskega dvora, ki je v upravljanju Narodnega doma, so na voljo brezpla\u010dni prostori za delovanje NVO tako za dolgoro\u010dni najem kot ob\u010dasno rabo. Okoli 47 NVO je v letu 2025 brezpla\u010dno uporabljalo in souporabljalo prostore v Vetrinjskem dvoru (npr. najem dvorane z vso infrastrukturo in podporo zaposlenih) in izvedlo 391 dogodkov.<\/p>\n\n\n\n

V okviru Karantene, prav tako v upravljanju Narodnega doma, delujejo akterji na podro\u010dju ljubiteljske kulture in Javni sklad za kulturo. Nekaj prireditvenih in pisarni\u0161kih prostorov v lasti MOM je v uporabi kulturnih NVO po vsem mestu. <\/p>\n\n\n\n

\n

Zavedamo se, da tega podro\u010dja \u0161e nismo v celoti uredili, marsikateri prostor ostaja dalj \u010dasa neuporabljen, namesto da bi slu\u017eil vsaj za\u010dasni rabi. \u017delimo si, da bi s\u010dasoma uredili tudi to podro\u010dje. Del ob\u010dinske infrastrukture je tudi v odpla\u010dnem najemu.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Na\u010deloma se na razpise lahko prijavijo vse statusne oblike organizacij, ki so registrirane za kulturne dejavnosti, kot tudi samostojni kulturni ustvarjalci.<\/p>\n\n\n\n

Prizadevamo si, da bi na podro\u010dju sodobnega plesa zagotovili potrebno infrastrukturo (vadbeni in produkcijski prostor), so pa delno to podro\u010dje uredili akterji sami z lastnimi vlaganji; tako se je pred kratkim odprla nova, sicer manj\u0161a dvorana s plesnim odrom v centru mesta. \u017delimo, da bi bil v Rotov\u017eu amfiteater z odrom, namenjen tudi plesni sceni.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Z dostopom do prostorov imajo sicer razli\u010dne organizacije razli\u010dne izku\u0161nje. Maja Pegan ocenjuje, da je<\/strong> \u00bb[r]aba prostorov po principu organizacije v javnem dobrem \u2026 ni\u010dna, \u010de pa se pojavi, pa je na neprimernem prostoru in sama nepremi\u010dnina je v tako slabem stanju, da se ne spla\u010da vzeti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Druga\u010dne izku\u0161nje imata druga dva sogovornika iz kulturnih NVO. Moment <\/strong>na vpra\u0161anje, ali ob\u010dina zagotavlja mo\u017enost rabe lokalne infrastrukture, odgovarja pritrdilno; ve\u010dji problem kot finan\u010dna je terminska dostopnost. Vse lokacije, ki jih koristijo, ocenjujejo kot dobro opremljene. Podobne izku\u0161nje ima tudi KUD Coda<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbDa. Za na\u0161e delovanje je klju\u010den Vetrinjski dvor, kjer izvajamo velik del programa KUD Coda in kjer od leta 2023 razvijamo Vetrinjc BarCoda kot kulturno-dru\u017eabni prostor.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Mo\u017enost uporabe ob\u010dinske kulturne infrastrukture je za nevladne organizacije izjemno pomembna, saj bi bil najem primerljivih komercialnih prostorov za velik del nevladne produkcije finan\u010dno nevzdr\u017een.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa sam prostor \u0161e ne pomeni, da je infrastruktura za organizacijo brezpla\u010dna. Ostajajo stro\u0161ki tehni\u010dne opreme, osebja, vzdr\u017eevanja, produkcije in drugih storitev, ki jih mora organizacija zagotavljati sama.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u017deleli bi si tudi stalnih vlaganj v infrastrukturo in tehni\u010dno opremo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

NAGIB meni, da dostop do prostorov ni optimalen in bi ga bilo treba izbolj\u0161ati; predvsem se \u010duti razlika med razli\u010dnimi umetnostmi (vizualna ima najve\u010d prostora, uprizoritvena manj itd.).<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Anja Zag Golob je tudi glede dostopa kulturnih ustvarjalcev kriti\u010dna do MOM.<\/strong> Na vpra\u0161anje, ali lokalna skupnost kulturnim delavcem in NVO \u2013 poklicnim in ljubiteljskim \u2013 ponuja mo\u017enost rabe lokalne infrastrukture za izvedbo kulturnih dejavnosti in ali so ti prostori finan\u010dno dostopni, odgovarja:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTudi, \u010de bi jih, so ti ljudje in organizacije povsem prepu\u0161\u010deni MOM, ki lahko (in to je v preteklosti \u017ee storila) kadarkoli dvigne najemnine do to\u010dke, ko si jih NVO-ji ne morejo ve\u010d privo\u0161\u010diti, in tako sprazni prostore.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

\n

MOM in njeno sedanje vodstvo delujeta po logiki najbolj\u0161ega ponudnika, ki bo imel vselej prednost, in to bo nekdo, ki bo iz placa naredil kafi\u010d, nikoli nekdo, ki bo galerijo, atelje, knjigarno, tiho sobo ali prostor za skupnostno rabo. Gre za povsem razli\u010dne poglede na svet, ki so povsem nekompatibilni \u2013 posledi\u010dno mi za knjigarno najemamo prostor od zasebnika. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbTo pomeni, da je prostor velik 16,8 m\u00b2, od \u010desar je prodajne povr\u0161ine 12,8 m\u00b2, a to je pa\u010d cena, ki jo v Mariboru pla\u010dujemo za svobodo in neodvisnost.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Mojca Kasjak ima nekoliko druga\u010dne izku\u0161nje in na isto vpra\u0161anje odgovarja:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Ja, so. Javni zavodi so koproducenti, enim je treba poravnati kljub koprodukcijskemu dogovoru \u0161e stro\u0161ke uporabnine prostora \u2026 enim pa ne. V zadnjih 14 letih, odkar smo imeli EPK (2012), so se sodelovanja z javnimi zavodi izbolj\u0161ala.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, koliko ob\u010dina namenja za kulturo in na kak\u0161en na\u010din sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOM:<\/strong> \u00bb260.059.481,00 je prora\u010dun MOM za leto 2026. Od tega je za kulturo namenjenih 13.110.450,00 EUR oz. 5,04 %. Skupaj z investicijami v kulturno infrastrukturo, investicijsko vzdr\u017eevanje in nakup opreme je 5,4 %.<\/p>\n\n\n\n

Programski razpis je 700.000 EUR (NVO).<\/p>\n\n\n\n

Projektni razpis je 220.000 EUR (NVO, samostojni kulturni delavci).<\/p>\n\n\n\n

Ostala sredstva gredo za financiranje programov in pla\u010d zaposlenih javnih zavodov (obvezno financiranje).<\/p>\n\n\n\n

\n

Sredstva za kulturo se vsako leto pove\u010dajo vsaj v vi\u0161ini pri\u010dakovanega pove\u010danja \u017eivljenjskih stro\u0161kov in inflacije. Prizadevamo si, da bi v okviru prora\u010dunov sredstva za kulturo pove\u010devali v skladu z ukrepom LPK. Na Uradu za kulturo in mladino si prizadevamo, da bi z dodatnimi sredstvi lahko sledili razvojnim trendom in spremembam kulturne ponudbe tako v koli\u010dini kot kakovosti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Pripravo LPK si prizadevamo voditi skozi vklju\u010dujo\u010d proces in v ta namen organiziramo posvete, delovne skupine, vklju\u010dimo regionalno NVO-sti\u010di\u0161\u010de. Vse to z namenom, da pridobimo kakovostne inpute o potrebah in pri\u010dakovanjih dele\u017enikov, analiziramo obstoje\u010de stanje na podlagi javno dostopnih informacij in podatkov, tudi s strani dele\u017enikov, skupaj premi\u0161ljujemo re\u0161itve oz. ukrepe ter zastavimo vizijo razvoja kulture v mestu. Eden od pri\u010dakovanih rezultatov evalvacije trenutnega LPK je tudi sprotno zbiranje in vrednotenje informacij, potrebnih za pripravo novega LPK.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kulturne NVO smo povpra\u0161ali tudi o sodelovanju z javnimi zavodi<\/mark>. KUD Coda:<\/strong> \u00bbZ javnimi zavodi tesno sodelujemo. Najve\u010d z Narodnim domom Maribor, s katerim smo pogodbeno vezani za izvedbo gostinskega in kulturnega programa v Vetrinjskem dvoru. Po treh letih smo vzpostavili vzorno sodelovanje. Z nekaterimi drugimi javnimi zavodi (npr. Mariborska knji\u017enica) sodelujemo pri organizaciji dogodkov v na\u0161ih prostorih. \u0160e ve\u010d pa je sodelovanj z nevladnimi organizacijami.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Z javnimi zavodi sodeluje tudi Moment, ki poudarja njihovo pomembnost za NVO:<\/strong> \u00bbV glavnem sodelujemo z Lutkovnim gledali\u0161\u010dem Maribor in Narodnim domom. Sodelovanje je dolgoletno in plodno. Obe organizaciji sta za NVO in ljubitelje nepogre\u0161ljivi, \u0161e posebej Narodni dom, ki je v bistvu glavni koproducent ve\u010dine ve\u010djih ljubiteljskih dogodkov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Precej manj z javnimi zavodi sodeluje Hi\u0161a! Dru\u0161tvo za ljudi in prostore, a v redkih sodelovanjih poudarja korekten odnos. Maja Pegan opi\u0161e \u0161e specifi\u010dno izku\u0161njo glede javnih zavodov:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbJavnim zavodom oz. tam zaposlenim dobesedno ni jasno, kaj pomeni biti NVO ali samozaposlen v kulturi.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

\n

Zadnja izku\u0161nja je bila, da bi jaz pisala kompleksen evropski projekt za en javni zavod, za katerega porabim tri mesece in sicer tako, da bom pla\u010dana samo, \u010de bo prijava uspe\u0161na, kot da kupujejo kruh in \u010de jim ni dober, pa\u010d zanj ne pla\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n

Seveda sem zavrnila.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbOni so pa\u010d pla\u010dani, \u010de delajo ali ne \u2013 ne razumejo te razlike, ker je \u0161e niso do\u017eiveli. Ve\u010dina javnih zavodov niti ne razume, kako delujejo EU-projekti, ker se jim ni treba ukvarjati z denarjem.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

NAGIB ima slede\u010de izku\u0161nje s sodelovanjem z javnimi zavodi:<\/strong> \u00bbSodelujemo, saj v mestu posedujejo ve\u010dino prostorov, ki so primerni za sodobno plesno umetnost. S sodelovanjem smo zadovoljni, ampak bi lahko oblikovali tudi kak\u0161no finan\u010dno sodelovanje, saj je ponavadi vse bolj in-kind<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Na mestno ob\u010dino smo naslovili \u0161e nekaj specifi\u010dnih vpra\u0161anj.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOM komentira sodelovanje z dr\u017eavo:<\/strong> \u00bb\u010ce kot enega najpomembnej\u0161ih projektov na podro\u010dju kulture v mestu v zadnjih letih vzamemo izgradnjo Rotov\u017ea, lahko re\u010demo, da je bilo v preteklih letih sodelovanje z dr\u017eavo zgledno, saj je dr\u017eavno oz. EU-financiranje v veliki meri prispevalo k izgradnji. Sodelovanje poteka tudi na nekaterih drugih infrastrukturnih projektih, pomembnih za mesto in kulturo (obnova dela gradu, na\u010drtovana gradnja regijskega depoja ipd.).\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

\u017deleli bi si, da bi bili kakovostni programi in projekti, ki jih predlagajo v financiranje MzK mariborske organizacije in ustvarjalci, prepoznani in podprti na razpisih in bi se na nek na\u010din izdelali kriteriji, ki bi prijaviteljem iz neljubljanskega okolja dali ve\u010d mo\u017enosti uspeha na razpisih. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbMoramo pa seveda pri naslavljanju tovrstnih pobud upo\u0161tevati svoje pristojnosti in razdelitev nacionalne ravni in lokalne samouprave.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Na vpra\u0161anje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetni\u0161kih projektov usklajevati z inflacijo<\/mark>, so odgovorili:<\/strong> \u00bbSredstva, ki jih razpi\u0161emo, so dolo\u010dena z vsakoletnim prora\u010dunom in se med izvajanjem programa oz. projekta ne spremenijo glede na razli\u010dne okoli\u0161\u010dine, razen v primeru neizvedbe pogodbenih obveznosti. \u010ce spra\u0161ujete o mo\u017enosti pove\u010devanja sredstev v okviru sklenjenih pogodb, o tej mo\u017enosti doslej \u0161e nismo razmi\u0161ljali. Sicer pa, kot re\u010deno, inflacijo posku\u0161amo upo\u0161tevati v na\u010drtovanju sredstev v prora\u010dunu.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ali prihodke usklajujejo z inflacijo, smo povpra\u0161ali tudi NVO-je. KUD Coda:<\/strong> \u00bbNe neposredno. Najbolj reprezentativno je ve\u010dletno ob\u010dinsko programsko sofinanciranje, kjer se sredstva med posameznimi leti usklajujejo zgolj glede na rast namenske postavke za ta namen. Neposreden vpliv inflacije tako ni upo\u0161tevan, kot tudi ne rast obsega programa.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Na isto vpra\u0161anje odgovarja Maja Pegan s Hi\u0161e!, ki usklajevanje z inflacijo v NVO tudi pragmati\u010dno pokomentira:<\/strong> \u00bbNe. Itak da ne. Projekte, ki jih vodim jaz znotraj dru\u0161tva, sem uspela uskladiti, vendar je potrebno razumeti, da je to zelo mali dele\u017e. NVO je projektno delo, kar pomeni, da se ve\u017ee\u0161 na dolo\u010deno vsoto, kjer inflacija nima veze \u2013 vsota ostaja ista. <\/p>\n\n\n\n

\n

Super bi bilo, \u010de bi lahko bili kot gradbinci, da bi rekli: Aha, material se je podra\u017eil \u2026 dragi moji, ta lutkovna predstava je sedaj dra\u017eja \u2013 dajte nam ve\u010d.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

To je problem Slovenije in ponavljam: kampanja za krepitev vrednotenja neodvisne kulture v Sloveniji je nujna. Vsaj tu bi lahko z ZASUKOM sodelovali, ker je desnica zelo dobra v razdeli in vladaj.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Ali so se prihodki iz javnih sredstev usklajevali z inflacijo,<\/mark> NAGIB odgovarja:<\/strong> \u00bbNiti ne. Sicer so na MOM dvigovali sredstva, ampak ne vem, ali v relaciji do inflacije.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

USF meni, da MOM prihodkov ni usklajeval z inflacijo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, ali ob\u010dina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetni\u0161kega dele\u017ea v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporo\u010dilo.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOM:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Menimo, da bi bilo kot obveza koristno, da bi se v celoti izvajalo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Samozaposlene smo vpra\u0161ali \u0161e,<\/mark> kako bi lahko ob\u010dina okrepila razvoj samostojnih kulturnih delavcev.<\/mark> Anja Zag Golob:<\/strong> \u00bbMogo\u010de bi bilo fino, ko bi se MOM najprej ovedla svoje funkcije (da je v slu\u017ebi me\u0161\u010dank in me\u0161\u010danov, med katere spadamo tudi delavke in delavci v kulturi), nato pa razumela, da kulturo nujno potrebuje. Nato bi bilo nujno, da eksponentno pove\u010da sredstva za kulturo, javno objavi imena \u010dlanic in \u010dlanov strokovnih komisij, objavi skupni bud\u017eet za kulturo ter posamezne bud\u017eete za razpise, objavi razpise, dolo\u010di ustrezne datume za prijave ter za\u010dne delati. Pogovarjamo se, skratka, o osnovah. Mal\u010dki v vrtcu, to je nekako nivo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Maja Pegan:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Zagotovo ve\u010d delovnih prostorov, npr. za\u010dasna raba nekega prostora, in seveda ve\u010d sredstev. In da se ogla\u0161uje neodvisna produkcija, ki jo sofinancira MOM, bolj kakovostno. Na voljo imamo ukrepe, kot so zastonj plakatna mesta, samo to samozaposlenim delavcem ali NVO ni\u010d ne pomaga, ker vsak cent gre v cenzus in 1.000 \u20ac za tisk plakata si ne moremo privo\u0161\u010diti. In tudi sistemati\u010dna kampanja za promocijo kulture kot javne dobrine ne bi \u0161kodila, a ne tako kot do sedaj \u2013 Zavod za turizem namre\u010d vidno promovira izklju\u010dno javne zavode, ki si to sofinanciranje plakatov lahko privo\u0161\u010dijo. Samozaposleni delavci v kulturi ali NVO tega tako ali tako ne zmoremo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Mojca Kasjak:<\/strong> \u00bbVe\u010dja dostopnost do vadbenih prostorov, ve\u010dje finan\u010dne vrednosti odobrenih projektov. Usklajevanje z dr\u017eavo. \u010ce ima MK ve\u010dletne projektne razpise, naj tudi ob\u010dina vstopi na ta nivo. Isto velja za avtorske dvoletne projekte.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Petra Hazabent:<\/strong> \u00bbVe\u010d sredstev, ve\u010d razli\u010dnih kategorij razpisov, npr. za opremo, prostore, raziskave, za EU-projekte \u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o stanju umetnosti in kulture v Mestni ob\u010dini Maribor lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odlo\u010dili, da v izbranih mestnih ob\u010dinah opravimo intervjuje s klju\u010dnimi dele\u017eniki s kulturno-umetni\u0161ke scene in jih objavimo v obliki preglednih \u010dlankov. Skupaj s tem objavljamo tudi kraj\u0161e analize stanja kulturno-umetni\u0161ke produkcije v teh ob\u010dinah. Pred vami je \u0161esti od \u0161estih preglednih \u010dlankov, ki obravnava stanje v Mestni … Preberi ve\u010d o Asociacija poizveduje: intervjuji z dele\u017eniki \u2013 Mestna ob\u010dina Maribor<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,36,6,37,14,1,22,3,34,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12271","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-caszakulturo","category-dogodki","category-kulturosfera","category-lokalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-prirocniki-za-obcine","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12271","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12271"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12271\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12279,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12271\/revisions\/12279"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12271"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12271"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12271"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}