{"id":12254,"date":"2026-08-28T11:33:47","date_gmt":"2026-08-28T11:33:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12254"},"modified":"2026-08-28T11:33:48","modified_gmt":"2026-08-28T11:33:48","slug":"asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/08\/28\/asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-ljubljana\/","title":{"rendered":"Asociacija poizveduje: intervjuji z dele\u017eniki \u2013 Mestna ob\u010dina Ljubljana"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odlo\u010dili, da v izbranih mestnih ob\u010dinah opravimo intervjuje s klju\u010dnimi dele\u017eniki s kulturno-umetni\u0161ke scene in jih objavimo v obliki preglednih \u010dlankov. Skupaj s tem objavljamo tudi kraj\u0161e analize stanja kulturno-umetni\u0161ke produkcije v teh ob\u010dinah. Pred vami je \u010detrti od \u0161estih preglednih \u010dlankov, ki obravnava stanje v Mestni ob\u010dini Ljubljana (MOL), najve\u010dji ob\u010dini, ki ima tudi najve\u010d kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v ob\u010dini smo se pogovarjali tako s predstavniki ob\u010dine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogovarjali smo se s \u0161tirimi kulturnimi delavci: intermedijskim umetnikom Vukom \u0106osi\u0107em, zvo\u010dnim umetnikom Branetom Zormanom, vizualnim umetnikom Adrijanom Praznikom <\/strong>ter DJ-ko, producentko in tonsko tehnico Veroniko \u010cerne.<\/strong> Prav tako smo govorili s predstavniki ve\u010d nevladnih kulturnih organizacij: Niko Vogri\u010d De\u017eman<\/strong> z Druge godbe<\/strong>, ki organizira znan festival svetovne glasbe, Ma\u0161o Cvetko<\/strong> s Prostoro\u017ea<\/strong>, ki se ukvarja z vpra\u0161anji javnega prostora, Aljo Lackovi\u0107<\/strong> s Plesnega teatra Ljubljana<\/strong>, Katjo Pahor<\/strong> z Dru\u0161tva Ljudmila<\/strong>, ki je laboratorij za znanost in umetnost, ter Ireno Pivka <\/strong>z Zavoda CONA<\/strong>, ki sodobne umetnosti povezuje z ekologijami in prostori. Za MOL<\/strong> pa je odgovarjala Mateja Dem\u0161i\u010d<\/strong>, vodja Oddelka za kulturo.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Tudi v Ljubljani smo v odgovorih zaznali razli\u010dne ocene stanja, \u010deprav se vsi vsaj generalno strinjajo, da so v glavnem mestu najbolj\u0161i pogoji za kulturno delo, ob podrobnej\u0161em pregledu pa se ta splo\u0161na sodba na nekaterih podro\u010djih precej razrahlja. MOL kulturo \u0161teje med svoja najpomembnej\u0161a podro\u010dja<\/strong>, kar podkrepi s finan\u010dnimi in projektnimi podatki ter tudi dodelano vizijo. Po drugi strani pa marsikateri kulturni akter zaznava finan\u010dne in infrastrukturne primanjkljaje<\/strong> ter te\u017eke in negotove delovne pogoje, ki dostikrat vodijo v du\u0161evne in eksisten\u010dne stiske.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

CONA:<\/strong> \u00bbStanje v ob\u010dini Ljubljana je zanimivo in raznoliko. Ob\u010dina podpira raznolike projekte in bogato kulturno ponudbo. Sredstva, namenjena NVO za programsko obdobje, pa mo\u010dno zaostajajo za realnimi potrebami.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Prostoro\u017e:<\/strong> \u00bbBogata ponudba je predvsem na mainstream podro\u010djih kulture in umetnosti (ples, gledali\u0161\u010de, glasba, film). Skozi vse leto potekajo festivali in kulturni dogodki. Pomemben prispevek h kulturnemu \u017eivljenju dajejo nevladne organizacije in neodvisna kulturna scena, ki pa se pogosto soo\u010data z omejenimi in manj stabilnimi viri financiranja ter pomanjkanjem ustreznih prostorov za delovanje.<\/p>\n\n\n\n

V zadnjih letih opa\u017eamo predvsem rast cen glasbenih dogodkov. Druge kulturne vsebine, kot so gledali\u0161ke predstave, filmske projekcije, muzeji in galerije, ostajajo v primerjavi z nekaterimi drugimi oblikami kulturne ponudbe razmeroma dostopne. Izbolj\u0161ati bi bilo potrebno dostopnost kulture za ranljive skupine, mlade in samostojne kulturne delavce, ki imajo pogosto omejene mo\u017enosti za vklju\u010devanje v kulturno \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Nina Vogri\u010d De\u017eman z Druge godbe se strinja, da je kulturno stanje v Ljubljani raznoliko, zanimivo in tudi razvito, posebej \u010de gledamo druge ob\u010dine, a hkrati dodaja:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

\u010ceprav je kulturno okolje v Ljubljani izjemno bogato, to \u0161e ne pomeni, da so pogoji za delovanje vseh akterjev primerljivo dobri. Razvoj kulturnega sektorja je odvisen tudi od tega, da ob\u010dina zagotavlja enakovrednej\u0161e pogoje za delovanje nevladnih organizacij, ki pomembno prispevajo k javni dostopnosti kulture.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

To potrjuje tudi Anja Lackovi\u0107 s PTL<\/strong>, a v zadnjih letih opa\u017ea zaskrbljujo\u010d trend: \u00bbOb\u010dina Ljubljana ponuja raznolik in \u0161tevil\u010den program umetni\u0161kih vsebin, kar je na\u010deloma pozitivno, vendar pa zadnja leta opa\u017eamo morda \u017ee pretirano \u0161tevil\u010dnost, ki po pogovoru s potencialno publiko ka\u017ee na to, da je poplava dogodkov in se je ob\u010dasno te\u017eko odlo\u010diti, kaj obiskati. Kot izvajalci in ponudniki umetni\u0161kih vsebin pogre\u0161amo nekak\u0161en enoten koledar dogodkov, kjer bi bilo vse zabele\u017eeno. Prav tako po lastnih izku\u0161njah sode\u010d opa\u017eamo rez finan\u010dnih sredstev, kar vpliva na kakovost umetni\u0161ke vsebine.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo Ljudmila<\/strong> pa ob potrditvi osnovnega stanja poudarja, da se NVO-ji \u0161e vedno preve\u010dkrat soo\u010dajo s pomanjkanjem prostorov: <\/p>\n\n\n\n

\n

V MOL sta kultura in umetnost razviti in razvejani, tako na podro\u010dju neodvisne kot institucionalne kulture je tu najve\u010d producentov, ki pa pogosto delujejo v vpra\u0161ljivih pogojih. \u010ceprav je MOL v zadnjih letih veliko vlo\u017eila v infrastrukturo, to ob\u010dutijo ve\u010dinoma njeni JZ, medtem ko se NVO in samostojni ustvarjalci \u0161e vedno soo\u010damo s pomanjkanjem produkcijskih in neodvisnih prireditvenih prostorov ter izjemnimi te\u017eavami pri kratkoro\u010dnih najemih stanovanj in sob za gostujo\u010de umetnike.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Samostojni kulturni delavci<\/strong> izpostavijo marsikatero te\u017eavo pri pogojih svojega dela. Veronika \u010cerne<\/strong> opa\u017ea manko dolo\u010denih varovalk ter dostopa do dela. <\/strong>Pravi, da delo na njenem podro\u010dju sicer obstaja, vendar je ve\u010dinoma polprofesionalno, zato omogo\u010da le zelo omejen poklicni razvoj: <\/p>\n\n\n\n

\n

Zaradi pol-profesionalnosti in neobstoje\u010dih varovalk v zvezi s prekarnim delom in drugim (no\u010dno\/izmensko delo, delo na glasnem, tveganje za izgorelost, seksizem, mobing) je ve\u010dino tega dela tudi mo\u010dno podvr\u017eeno favoritizmu, gatekeepingu in zana\u0161anju na govorice bolj kot na odkrit pogovor.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Adrijan Praznik v ljubljanski kulturni infrastrukturi ter kulturnem delu zaznava dolo\u010deno protislovje, hkrati pa opozarja na resne nevarnosti v delovanju kulturnikov:<\/strong> \u00bbStanje na podro\u010dju vizualne umetnosti v Mestni ob\u010dini Ljubljana ocenjujem kot protislovno. Mesto ima razvejano galerijsko infrastrukturo in bogato razstavno ponudbo, pogoji, v katerih umetniki, kuratorji in producenti ustvarjamo te vsebine, pa so prekarni in nestanovitni.<\/p>\n\n\n\n

Projekti so podfinancirani, honorarji prenizki, primernih produkcijskih prostorov pa primanjkuje. Za pre\u017eivetje je potrebna hiperprodukcija: izvajanje velikega \u0161tevila projektov, sprejemanje skoraj vsakega razpolo\u017eljivega dela in hkratno opravljanje ve\u010d poklicnih vlog. Del te produkcije izhaja iz sistemske prisile po nenehnem pridobivanju referenc, izpolnjevanju pogojev za status samostojnega kulturnega delavca in kandidiranju na novih razpisih.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Tak\u0161en na\u010din dela vodi v preobremenjenost in izgorelost, kljub velikemu obsegu opravljenega dela pa pogosto ne omogo\u010da stabilnega \u017eivljenja. Posledice se ka\u017eejo pri zdravju, stanovanjskem polo\u017eaju, osebnih odnosih in mo\u017enosti na\u010drtovanja prihodnosti. Najbolj primanjkuje rednih ali vsaj delnih zaposlitev in drugih predvidljivih na\u010dinov pridobivanja prihodkov.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Brane Zorman pravi, da je v Ljubljani veliko \u0161tevilo prizori\u0161\u010d in projektov, hkrati pa opozori, da nekatere manj\u0161e ob\u010dine pogojev za kulturno delo sploh nimajo:<\/strong> \u00bb\u0160tevilo projektov za samostojne kulturne delavce, ki jih financirajo MO, je malo. Manj\u0161e ob\u010dine (izven centrov) pa pogosto sploh nimajo ali imajo omejene prora\u010dune za kulturne projekte izven okvira ustaljenih, kot so proslave, amaterske fotografske ali slikarske razstave ipd. Tu posamezniki ali manj\u0161a dru\u0161tva posku\u0161ajo z razpisi na JSKD. Pomembno je, ali je MO agilna in sploh dovzetna za podporo pri realizaciji umetni\u0161kih projektov posameznikov.<\/p>\n\n\n\n

MOL vsekakor izstopa iz povedanega. Od \u0161tevila projektov do prizori\u0161\u010d, ateljejev, studiev, dostopa do pisarn in prostorov za NVO in posameznike \u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Vuk \u0106osi\u0107<\/strong> v kulturnem delu v Ljubljani vidi osnovno varnost za neodvisne ustvarjalce, hkrati pa zaradi politi\u010dne situacije izpostavlja veliko ranljivost kulturnega razreda. Pogre\u0161a tudi javni dialog v kulturi.<\/p>\n\n\n\n

Kot re\u010deno, MOL in Mateja Dem\u0161i\u010d poudarjata, da je kultura za mesto klju\u010dno podro\u010dje:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Za Mestno ob\u010dino Ljubljana (MOL) sodita kultura in umetnost med klju\u010dne razvojne dejavnike, hkrati pa sta temeljna gradnika identitete mesta. Pri tem se zavedamo tudi posebne vloge v evropskem in globalnem kulturnem prostoru, ki jo ima Ljubljana kot slovensko glavno mesto.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u00bbMOL se je \u017ee leta 2008 odlo\u010dil izvajati svoje kulturne politike na podlagi \u0161tiriletnih strate\u0161kih dokumentov. Strategija razvoja kulture v Mestni ob\u010dini Ljubljana 2024\u20132027 je \u017ee peti tovrstni dokument zapored.<\/p>\n\n\n\n

Dejstvo, da \u017ee 18 let nepretrgoma izvajamo svoje kulturne politike na podlagi strate\u0161kih dokumentov, samo po sebi zgovorno govori o sistemati\u010dni skrbi za kulturo in umetnost ter zavedanju, da je to integralni del mestnega, urbanega razvoja.<\/p>\n\n\n\n

V zadnjem strate\u0161kem dokumentu je definiranih 21 klju\u010dnih strate\u0161kih usmeritev kulturne politike MOL v obdobju 2024\u20132027: od zagotavljanja stabilnega financiranja in izbolj\u0161anja infrastrukturnih razmer do krepitve regionalnega kulturnega sodelovanja in pove\u010danja mobilnosti umetnikov in ustvarjalcev tako znotraj Ljubljanske urbane regije kot tudi v mednarodnem prostoru.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na podro\u010dju nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture, ki delujejo v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOL nevladne organizacije zaznava kot enega od najpomembnej\u0161ih delov v kulturnem \u017eivljenju mesta:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nevladni sektor je skupaj z javnim sektorjem v kulturi klju\u010dni gradnik kulturne ponudbe in kulturnega \u017eivljenja v mestu. V vsakem strate\u0161kem dokumentu so posebej dolo\u010dene prednostne naloge s ciljem dodatnega razvoja NVO-sektorja. Na\u0161a primarna naloga je ohranjanje stabilnega sofinanciranja kulturnih programov in projektov tako poklicnih kot ljubiteljskih nevladnih organizacij kot tudi samostojnih delavcev in delavk v kulturi. Sredstva za njihovo delovanje se kontinuirano pove\u010dujejo, skladno s prora\u010dunskimi mo\u017enostmi MOL. V skladu s tem kontinuirano pove\u010dujemo \u0161tevilo sofinanciranih \u0161tiriletnih kulturnih programov, ki jih pripravljajo in izvajajo nevladne organizacije na podro\u010dju kulture.<\/p>\n\n\n\n

Zagotavljamo tudi produkcijske, vadbene, pisarni\u0161ke, skladi\u0161\u010dne, uprizoritvene in druge prostore za \u0161tevilne NVO in samostojne delavce v kulturi. Pri tem si nenehno prizadevamo k izbolj\u0161anju prostorskih pogojev. Uvajamo tudi nove pristope, ki jih omogo\u010da prenovljena kulturna zakonodaja. <\/p>\n\n\n\n

\n

Kot zadnji primer navajamo, da je Mestni svet MOL 22. 6. 2026 sprejel Sklep o ugotovitvi javnega interesa za najem prostorov na Zalo\u0161ki cesti 54<\/em>. Gre za zasebne prostore, ki jih bo najel MOL z namenom izvajanja kulturnih dejavnosti na podro\u010dju sodobnega plesa. Ker ne razpolagamo s primerljivo javno kulturno infrastrukturo, s katero bi zadovoljili potrebe po vadbenih in reziden\u010dnih prostorih na podro\u010dju sodobnega plesa, smo se odlo\u010dili za ve\u010dletni najem zasebnih prostorov, in sicer na podlagi 78.a \u010dlena ZUJIK-a.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

MOL sicer sofinancira med 80 in 90 nevladnih organizacij, odvisno od leta.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nevladne organizacije seveda zaznavajo \u0161tevilne ovire za nemoteno delovanje, od finan\u010dnih, prostorskih, organizacijskih \u2026<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ljudmila:<\/strong> \u00bbGlavna ovira je pomanjkanje oziroma nedostopnost primernih produkcijskih, reziden\u010dnih in skladi\u0161\u010dnih prostorov, zaradi \u010desar ve\u010dina organizacij na podro\u010dju neodvisne kulture v MOL deluje v stanju permanentne negotovosti \u2013 ki dopolnjuje negotovost na podro\u010dju financiranja neodvisnih organizacij. Ob splo\u0161nem vi\u0161anju stro\u0161kov materialov in storitev si ve\u010dina neodvisnih producentov tudi ne more privo\u0161\u010diti bistvenega dviga honorarjev sodelavcev, kar predstavlja dodatno skrb, v dolo\u010denih primerih pa tudi oviro.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

PTL<\/strong> izpostavlja neskladno financiranje vsebin, prostorsko krizo za plesne izvajalce ter neenakomerno dinamiko pri izpla\u010dilih finan\u010dnih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

CONA<\/strong> pohvali dialog z ob\u010dino, hkrati pa navede tudi nekaj predlogov za izbolj\u0161ave:<\/p>\n\n\n\n

\n

a) vi\u0161je sofinanciranje,<\/p>\n\n\n\n

b) javni zavodi (JZ) bi morali imeti ve\u010djo strukturno spodbudo s strani ob\u010dine za sodelovanje z NVO. JZ bi morali projekte in programe NVO bolj zavezujo\u010de vklju\u010devati v svoje programe ter jih ne le tehni\u010dno, temve\u010d tudi finan\u010dno podpreti. Marsikateri NVO bi lahko bogatil programe javnih zavodov.<\/p>\n\n\n\n

c) javna medijska (komunikacijska) infrastruktura bi lahko bila (ve\u010d) ponujena v uporabo tudi NVO-sektorju<\/p>\n\n\n\n

d) slab\u0161a prostorska kapaciteta (ni skladi\u0161\u010d, ni dovolj ustvarjalnih prostorov, ni dovolj stanovanj za posameznike in dru\u017eine \u2013 prizori\u0161\u010da, ki jih upravljajo JZ, bi morala biti bolj odprta za NVO) \u2026<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Prostoro\u017e<\/strong> poleg nestabilnega financiranja in pomanjkanja prostorov poudarja tudi premalo prilagodljiva razpisna merila, ki ne upo\u0161tevajo vedno posebnosti razli\u010dnih kulturnih in umetni\u0161kih praks in na\u010dinov dela. Prav tako so NVO-ji administrativno preobremenjeni.<\/p>\n\n\n\n

Podobne te\u017eave ugotavlja tudi Druga godba.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot poudari Veronika \u010cerne, morajo samostojni kulturni delavci za pre\u017eivetje po\u010deti ogromno razli\u010dnih stvari, veliko jih samo s kulturnim delom ne more pre\u017eiveti.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Adrijan Praznik prav tako izpostavlja ogromno razli\u010dnega dela ter eksistencialne te\u017eave:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbSamostojni ustvarjalec lahko v Ljubljani pre\u017eivi predvsem z zdru\u017eevanjem razli\u010dnih vrst dela in virov prihodkov. Dostojno in dolgoro\u010dno stabilno \u017eivljenje je bistveno te\u017eje dose\u010di, saj prihodki mo\u010dno nihajo, stanovanjski in drugi \u017eivljenjski stro\u0161ki pa so visoki.<\/p>\n\n\n\n

V partnerski zvezi je najemanje stanovanja la\u017eje, \u010deprav najemnina tudi v tem primeru predstavlja veliko breme. Kot samska oseba pa se pogosto seli\u0161, saj je te\u017eko najti sobo oziroma stanovanje, ki bi bilo primerno in hkrati finan\u010dno dostopno. Nakup stanovanja je s prihodki samostojnega kulturnega delavca prakti\u010dno nedosegljiv.<\/p>\n\n\n\n

\n

Trenutno imam atelje, v katerem lahko delam, vendar bi v primeru njegove izgube nastala resna te\u017eava. Ustvarjam ve\u010dja, produkcijsko zahtevna dela, zato potrebujem prostor z mo\u017enostjo skladi\u0161\u010denja. \u010ce sedanji prostor izgubim, nimam jasne re\u0161itve, kje v Ljubljani ali njeni okolici bi lahko nadaljeval produkcijo in hranil umetni\u0161ka dela.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljana je veliko vlagala v infrastrukturo, vendar samostojnim ustvarjalcem \u0161e vedno primanjkuje cenovno dostopnih ateljejev, skladi\u0161\u010d, produkcijskih prostorov in bivalnih ateljejev.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Po mojem mnenju nova velika razstavi\u0161\u010da niso povezana le s kulturno politiko, temve\u010d tudi s pove\u010devanjem turisti\u010dnih absorpcijskih zmogljivosti mesta in s procesi gentrifikacije. Tak\u0161ni prostori kli\u010dejo po prostorsko ambicioznih in produkcijsko zahtevnih vsebinah, medtem ko je umetni\u0161ka produkcija, ki v mestu dejansko nastaja, pogosto konceptualno zasnovana, materialno skromna in prostorsko manj dominantna. Brez primerljivih vlaganj v produkcijo lahko veliki kulturni objekti postanejo sami sebi namen.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Tudi Brane Zorman<\/strong> pravi, da zgolj s kulturnimi projekti samostojni kulturni delavci te\u017eko pre\u017eivijo. Prav tako omeni probleme z infrastrukturo (ateljeji itd.) ter te\u017eavnost dostopa do stanovanj.<\/p>\n\n\n\n

Te\u017eave s kulturnim delom poudari tudi Vuk \u0106osi\u0107<\/strong>, ki pravi, da je imel sre\u010do, ker je s svojimi znanji lahko deloval tudi komercialno.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, ali ob\u010dina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezpla\u010den najem, kako je na splo\u0161no urejeno to podro\u010dje in kak\u0161ni so kriteriji, ki jih ob\u010dina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujena infrastruktura ustrezna.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOL:<\/strong> Mestna ob\u010dina Ljubljana nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi v brezpla\u010den najem oziroma programsko upravljanje 134 uporabnikom oddaja 186 prostorov v skupni velikosti okoli 16.000 m\u00b2.<\/p>\n\n\n\n

V programsko upravljanje oddajamo Vodnikovo doma\u010dijo in Center kulture \u0160panski borci, in sicer za obdobje petih let. Programskega upravitelja izberemo prek javnega razpisa.<\/p>\n\n\n\n

V programskem upravljanju sta tudi galerija \u0160KUC, Gledali\u0161\u010de Glej in Plesni teater Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n

\n

Mestna ob\u010dina Ljubljana v brezpla\u010dno uporabo oddaja pisarni\u0161ke, vadbene, skladi\u0161\u010dne, izvedbene prostore in umetni\u0161ke ateljeje. Ve\u010dino prostorov oddamo prek javnih razpisov, nekatere pa (skladno s 74. \u010dlenom ZUJIK-a) z neposredno pogodbo na podlagi vloge nevladne organizacije.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Javno kulturno infrastrukturo vzdr\u017eujemo skladno s prora\u010dunskimi zmo\u017enostmi in cilji v vsakokratni strategiji razvoja kulture. V zadnjem desetletju smo prenovili Ple\u010dnikovo hi\u0161o, \u0160vicarijo, Art center Pionirskega doma, galerijo Cukrarna, Center Rog, Vodnikovo doma\u010dijo, KC \u0160panski borci, Gledali\u0161\u010de Glej \u2026 \u2013 vsi prostori so namenjeni izvajanju kulturnih programov in projektov javnih zavodov, nevladnih organizacij in posameznikov. Vodnikovo doma\u010dijo, Gledali\u0161\u010de Glej in KC \u0160panski borci upravljajo nevladne organizacije.<\/p>\n\n\n\n

V naslednjih dveh letih je predvidena \u0161e izgradnja minipleksa mestnega kina, obnova Mestne galerije in predvsem dograditev Baragovega semeni\u0161\u010da, ki prina\u0161a kakovostne prostore za tam delujo\u010da kulturna javna zavoda, Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de in Pionirski dom, ter delovne in vadbene prostore za nevladne organizacije.<\/p>\n\n\n\n

Prav tako se bo v naslednjih dveh letih za\u010dela obnova lokacije na Ambro\u017eevem trgu 5, namenjene performativnim umetnostim (za uporabo NVO). Prav tako se kon\u010duje obnova prostorov na Neubergerjevi, kjer zagotavljamo skladi\u0161\u010dne prostore.<\/p>\n\n\n\n

Dostop do prostorov razli\u010dne organizacije vidijo razli\u010dno. Ve\u010dina ocenjuje, da ob\u010dina prostore zagotavlja, deloma lahko dostopajo tudi do prostorov javnih zavodov. Stanje pa seveda tudi na podro\u010dju prostorov ni idealno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

CONA meni, da ima premajhen dostop do prostorov:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

\n

Prostore (infrastrukturo) upravljajo JZ s svojo programsko politiko, kar je delno razumljivo, pa vendar \u2026 Sodelovanje z JZ je mestoma zahtevno ali odli\u010dno \u2026 Vse je odvisno od volje direktorja ali direktorice ter drugega vodilnega kadra. Tu bi morala ob\u010dina sodelovanje vzpostaviti kot sistemski mehanizem, ne kot dobro voljo kadra JZ.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

S specifi\u010dnimi te\u017eavami se soo\u010da tudi Ljudmila:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbZa izvedbo dogodkov je ve\u010dina prostorov v upravljanju JZ dovolj dostopnih: v ve\u010dini primerov se dogovorimo za koprodukcijo, ki nam omogo\u010da brezpla\u010dni najem, v nekaterih primerih (delno) krijemo stro\u0161ke tehnike in drugih servisov, pri \u010demer cene niso previsoke. Vendar pa je za organizacije s tako razvejanim delovanjem in \u0161tevilnimi skupnostnimi serijami, ki jih Dru\u0161tvo Ljudmila pogosto izvede ve\u010dkrat letno, nujno, da ima tudi svoj prireditveni prostor. Za pisarni\u0161ko, produkcijsko in studijsko dejavnost smo v preteklosti od MOL prejeli v uporabo prostore, za katere nam niso zara\u010dunavali najemnine. V prostorih, ki so po velikosti primerni za izvajanje tovrstnih aktivnosti in jih organizacije lahko uporabljamo tudi kot prizori\u0161\u010de, so obratovalni stro\u0161ki tako visoki, da jih en producent ne more pokriti \u2013 tudi v primeru osmega nadstropja stolpnice na Slovenski cesti v lasti MOL in upravljanju njenega oddelka za ravnanje z nepremi\u010dninami je bilo tako, zato smo se zdru\u017eili v konzorcij treh NVO. Tovrstno sodelovanje samo po sebi ni problemati\u010dno (ve\u010dinoma je pozitivno), vendar pa podobne situacije ka\u017eejo tudi na to, da so neodvisnim producentom bolj ali manj na voljo le prostori, ki niso tr\u017eno zanimivi (visoki obratovalni stro\u0161ki, nevzdr\u017eevanost ipd.).\u00ab<\/p>\n\n\n\n

PTL<\/strong> ima svoje prostore v lasti ob\u010dine; velik problem pa predstavlja kritje stro\u0161kov, kar v praksi pomeni en projekt manj na leto.<\/p>\n\n\n\n

Druga godba:<\/strong> \u00bbDel na\u0161ega delovanja poteka v prostorih, ki jih je Mestna ob\u010dina Ljubljana namenila nevladnim organizacijam v neprofitni najem, pri \u010demer organizacije krijemo obratovalne stro\u0161ke. Ta podpora predstavlja pomemben prispevek k zagotavljanju osnovnih pogojev za delovanje nevladnega sektorja.<\/p>\n\n\n\n

Pri izvedbi javnih dogodkov smo vezani na obstoje\u010do kulturno infrastrukturo, s katero upravljajo javni zavodi in nekateri nevladniki. Pri tem opa\u017eamo razliko med javnimi zavodi in nevladnimi upravljavci prostorov, saj slednji kljub svojemu polo\u017eaju upravljanja pomembne kulturne infrastrukture ne vzpostavljajo vedno enakih mo\u017enosti za koprodukcijska sodelovanja z drugimi nevladnimi producenti. To omejuje mo\u017enosti za finan\u010dno vzdr\u017enej\u0161o izvedbo javnih kulturnih programov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Zgledno sodelovanje glede specifi\u010dnih prostorov z ob\u010dino izpostavi tudi Prostoro\u017e:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbNa\u0161e delovanje se pogosto odvija v javnem prostoru, zato je za nas pomembna predvsem dostopnost javnih povr\u0161in za izvedbo projektov in dogodkov. MOL nam pri dogodkih na teh povr\u0161inah praviloma vedno izda dovoljenje ter nas oprosti pla\u010dila takse, kar ocenjujemo kot pomembno in dobrodo\u0161lo podporo. Za dogodke, ki so financirani s strani MOL, nam OVO za izvedbo posameznih dogodkov omogo\u010da tudi brezpla\u010dno uporabo prostora na Poga\u010darjevem trgu.<\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju prostorov za redno delo pa so mo\u017enosti precej bolj omejene. Teoreti\u010dno obstaja mo\u017enost prijave za uporabo dolo\u010denih prostorov, vendar je ponudba tako majhna in povpra\u0161evanje tako veliko, da se na tak\u0161ne mo\u017enosti praviloma ne prijavljamo. Pogre\u0161amo ve\u010d dostopnih, brezpla\u010dnih ali neprofitnih prostorov za delo, raziskovanje, produkcijo in izvedbo manj\u0161ih dogodkov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

Poleg prostorov bi bila za nevladne organizacije dobrodo\u0161la tudi mo\u017enost neprofitne izposoje oziroma uporabe osnovne infrastrukture, kot so projektorji, ozvo\u010denje, tehni\u010dna oprema, mize, stoli, delavni\u0161ki prostori in tehni\u010dna podpora. Tak\u0161na podpora bi lahko bistveno olaj\u0161ala izvedbo kulturnih projektov in omogo\u010dila, da se ve\u010d sredstev nameni vsebini namesto osnovnim produkcijskim stro\u0161kom.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Nekoliko slab\u0161e prostorsko problematiko ocenjujejo samozaposleni. Adrijan Praznik:<\/strong> \u00bbVeliko prostorov ni primernih za produkcijo ve\u010djih ali tehni\u010dno zahtevnih umetni\u0161kih del. Pogoste te\u017eave so neustrezen dovoz, pomanjkanje prostora za dostavo, odsotnost dvigal, ozki prehodi, nezadostna nosilnost tal ali sten ter pomanjkljiva tehni\u010dna infrastruktura.<\/p>\n\n\n\n

Uporabniki morajo prostore pogosto prilagoditi in opremiti na lastne stro\u0161ke, \u010deprav je njihova uporaba za\u010dasna ali negotova.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n

MOL bi lahko ve\u010d prostorov z jasnimi pogoji predala v dolgoro\u010dnej\u0161e programsko upravljanje nevladnim organizacijam. Zanimiv primer je upravljanje Centra kulture \u0160panski borci s strani Zavoda EN-KNAP. Smiselno bi bilo preveriti, ali bi lahko podoben model prilagodili tudi potrebam vizualnih, intermedijskih in drugih umetnostnih podro\u010dij.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Brane Zorman poda predlog glede mo\u017enih izbolj\u0161av:<\/strong> \u00bbV dokumentih ob\u010din bi morali imeti sistemsko dolo\u010deno, da morajo nuditi oziroma posredovati svoje infrastrukturne kapacitete in mo\u017enosti samostojnim delavcem v kulturi, NVO-jem za predprodukcije in produkcije ali zgolj za vaje svojim, pa tudi zunanjim interesentom. Prav tako bi morali redno investirati v obnovo in novo opremo z lastnimi sredstvi ali razpisi.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, koliko ob\u010dina namenja za kulturo in na kak\u0161en na\u010din sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOL:<\/strong> Podatki o sofinanciranju NVO-sektorja v kulturi iz dela prora\u010duna MOL, ki je v pristojnosti Oddelka za kulturo:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • 3.124.050 EUR (2019)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.341.313 EUR (2020)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.440.307 EUR (2021)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.434.014 EUR (2022)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.543.620 EUR (2023)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.858.565 EUR (2024)<\/li>\n\n\n\n
  • 3.760.278 EUR (2025)<\/li>\n\n\n\n
  • 4.131.148 EUR (2026)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
    \n

    Sredstva za NVO-sektor v kulturi so se v obdobju 2019\u20132026 pove\u010dala za 1.007.098 EUR oziroma za 32,2 %. Gre za sredstva iz dela prora\u010duna MOL, ki je v pristojnosti Oddelka za kulturo. Niso v\u0161teta sredstva za programe in projekte kulturnih izvajalcev, ki se sofinancirajo prek razpisov in pozivov, ki jih izvajajo drugi oddelki in slu\u017ebe Mestne uprave MOL.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    Sredstva se delijo na podlagi javnih razpisov, ki so lahko letni, dvoletni ali \u0161tiriletni programski razpisi. Prav tako se sredstva delijo na podlagi letnih javnih pozivov.<\/p>\n\n\n\n

    Kulturne NVO smo povpra\u0161ali tudi o sodelovanju z javnimi zavodi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Ljudmila:<\/strong> \u00bbRedno sodelujemo z javnimi zavodi na podro\u010dju kulture, sodelovanja pa bi generalno ocenili za uspe\u0161na, \u010deprav ima vsak zavod svoje specifike, ki se jim kot NVO prilagajamo. V Ljubljani najdlje sodelujemo z JZ MGML (skoraj izklju\u010dno Galerija V\u017eigalica) in Kino \u0160i\u0161ka, v zadnjem \u010dasu pogosteje tudi z MG+MSUM.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Z JZ ob\u010dasno sodeluje tudi PTL, vendar:<\/strong> \u00bbse to ve\u010dkrat izka\u017ee za dra\u017eje in bolj kompleksno sodelovanje.\u00ab <\/p>\n\n\n\n

    \n

    Menimo, da bi bilo to sodelovanje veliko bolj produktivno, \u010de bi se manj\u0161e organizacije lahko povezovale z ve\u010djimi javnimi zavodi z deljenjem infrastrukture \u2013 ki zajema igralce, fundus kostumov in scenografij, delavnice, \u0161ivilje, zadeve, ki jih moramo manj\u0161e organizacije mnogokrat outsourcati in iskati dodatna sredstva za to.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    CONA<\/strong> z JZ sodeluje zdaj bolj, zdaj manj uspe\u0161no, si pa \u017eeli sodelovanje raz\u0161iriti:<\/p>\n\n\n\n

    \u00bb\u017deleli bi si tudi medsektorskega sodelovanja z ob\u010dinskimi JZ izven podro\u010dja kulture. Pred leti smo imeli kakovostno partnersko sodelovanje. Na njihovem prizori\u0161\u010du, v lasti ob\u010dine in upravljanju JZ, smo pripravili veliko uspe\u0161nih dogodkov, publika se je krepila, organizacija pa je s te\u017eavo sledila \u0161iritvi dogajanja in predvsem prek nas ra\u010dunala na dodatna sredstva \u2026 Kon\u010dno je raje prekinil sodelovanje, prostor pa je pod pretvezo prenove zaprt \u017ee ve\u010d let. Prostor je \u0161e danes, na eminentni lokaciji, z velikim potencialom sodelovanja kulture in ekologije, enostavno zaprt in prazen.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Opi\u0161ejo tudi specifi\u010dno te\u017eavo iz preteklosti:<\/p>\n\n\n\n

    \n

    Zavod CONA je prek vzpostavitve galerije Steklenik v rastlinjaku Tivoli pokazal kakovostno medsektorsko sodelovanje. Le-to je bilo po treh letih uspe\u0161nega delovanja enostransko prekinjeno (s strani Botani\u010dnega vrta), prostor pa so zaprli. Izjemen prostor, kjer bi lahko galerija Steklenik (podprta tudi s strani ob\u010dine, Oddelka za kulturo) delovala in krepila mestno kulturno ponudbo, pa ne obstaja ve\u010d. Rastlinjak v Tivoliju je zaprt in propada. Ali res ne moremo poiskati skupnega jezika?<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    Z JZ sodeluje tudi Druga godba:<\/strong> \u00bbSodelovanje z javnimi zavodi predstavlja zelo pomemben del delovanja Zavoda Druga godba. Brez njihovih koprodukcijskih partnerstev programa v sedanjem obsegu ne bi mogli izvajati. Sodelovanje ocenjujemo kot zelo dobro in za razvoj kakovostnih kulturnih programov klju\u010dnega pomena.<\/p>\n\n\n\n

    Sodelujemo tudi z nevladnimi organizacijami, \u010deprav smo \u017ee omenili, da je vzpostavljanje koprodukcijskih partnerstev pri izvedbi na\u0161ih programov v nekaterih primerih zahtevnej\u0161e. Kljub temu se z veseljem vklju\u010dujemo v njihove programe, pogosto kot promocijski partner, ter podpiramo projekte in pobude, ki bogatijo kulturni prostor.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Prostoro\u017e pa z JZ ne sodeluje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    Na mestno ob\u010dino smo naslovili \u0161e nekaj specifi\u010dnih vpra\u0161anj.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

    MOL komentira sodelovanje z dr\u017eavo:<\/strong> \u00bbSodelovanje med MOL in dr\u017eavo na podro\u010dju kulture ocenjujemo kot vzdr\u017eno. V veliki meri je odvisno od pripravljenosti vodstva Ministrstva za kulturo, ali sprejme na\u0161e argumente, bodisi ko gre za strate\u0161ka vpra\u0161anja \u2013 npr. pri pripravi nacionalnih programov za kulturo \u2013 bodisi za operativne naloge, ki jih izvajamo kot redne obveznosti tako na ob\u010dinski kot dr\u017eavni ravni. Ob zadnjih obse\u017enih spremembah ZUJIK-a kot krovnega zakona na podro\u010dju kulture (september 2025) je prej\u0161nje vodstvo Ministrstva za kulturo upo\u0161tevalo vse na\u0161e klju\u010dne pripombe in predloge. Na podlagi dolgoletnih izku\u0161enj je to prej izjema kot pravilo. Kot pozitiven premik, \u010deprav manj\u0161i, vidimo dejstvo, da se je Ministrstvo za kulturo kon\u010dno odlo\u010dilo upo\u0161tevati 67. \u010dlen ZUJIK-a, ki govori o ob\u010dinskih javnih zavodih nacionalnega pomena. Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka bo tako prvi javni zavod MOL, ki bo predvidoma letos dobil zakonsko predvidena sredstva MzK iz tega naslova.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Na vpra\u0161anje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetni\u0161kih projektov usklajevati z inflacijo, so odgovorili:<\/strong> Po uradnih podatkih Statisti\u010dnega urada RS stopnja inflacije v obdobju od za\u010detka januarja 2019 do konca maja 2026 zna\u0161a 30,3 %. Kot smo \u017ee zapisali, so se sredstva Mestne ob\u010dine Ljubljana za NVO-sektor v kulturi v tem obdobju pove\u010dala za 32,2 %.<\/p>\n\n\n\n

    Ko gre za \u0161tiriletne javne kulturne programe, v praksi ne obstaja mehanizem vezanja pogodbeno dolo\u010denih zneskov na letno inflacijo. \u010casovnica in na\u010din sprejemanja ob\u010dinskih prora\u010dunov nista vezana na logiko letne inflacije, tako da se ni mogo\u010de vnaprej pogodbeno zavezati za linearno pove\u010danje, zlasti v okoli\u0161\u010dinah, ko \u0161e ni sprejet ob\u010dinski prora\u010dun.<\/p>\n\n\n\n

    O usklajevanju z inflacijo smo povpra\u0161ali tudi NVO-je. Ljudmila:<\/strong> \u00bb\u010ce so tu mi\u0161ljeni le prihodki iz lokalnih virov, se je subvencija s strani MOL povi\u0161ala za 18,9 %, medtem ko je vi\u0161ina javnih sredstev v celoti od leta 2022 precej nihala \u2013 na to so vplivali razli\u010dni dejavniki, od (ne)uspe\u0161nosti na javnih razpisih do dejstva, da dolo\u010deni pozivi za sofinanciranje omogo\u010dajo zgolj enkratno prijavo ali so razpisani samo enkrat.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Ostali se z inflacijo niso usklajevali, \u010detudi v CONI menijo, da bi se na lokalni ravni morali.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n\n\n\n

    Zanimalo nas je tudi, ali ob\u010dina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetni\u0161kega dele\u017ea v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporo\u010dilo.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n

    MOL:<\/strong> Dr\u017eava je s spremembo ZUJIK-a v letu 2017 (Ur. l. RS, \u0161t. 61\/17) uzakonila shemo financiranja, po kateri se dele\u017e vsake javne investicije nameni za umetni\u0161ka dela. MOL je \u017ee v fazi priprave zakonske spremembe podprla pobudo, da se v slovenski prostor uvede t. i. \u00bbdele\u017e za umetnost\u00ab kot posebna oblika javnofinan\u010dne podpore z namenom kultiviranja javnega prostora in pove\u010danja obsega javnih vlaganj v umetni\u0161ke stvaritve. \u0160e ve\u010d, v fazi javnega posvetovanja smo Dr\u017eavnemu zboru RS takrat predlagali, da se tudi zasebnim investitorjem nalo\u017ei obveznost, da del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov, namenijo za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetni\u0161kimi deli, vendar je bila na koncu sprejeta zakonska sprememba, ki se nana\u0161a zgolj na objekte v javni lasti.<\/p>\n\n\n\n

    V nasprotju s tretjim odstavkom 79.a \u010dlena ZUJIK-a, ki dolo\u010da, da je ukrep umetni\u0161kega dele\u017ea v javnih investicijskih projektih za organe lokalnih skupnosti in osebe javnega prava zgolj priporo\u010dilo, menimo, da bi to morala biti zakonska obveza, vsaj za mestne ob\u010dine. V MOL se ta princip upo\u0161teva pri vseh javnih investicijah: Javni stanovanjski sklad in prenove stavb v mestni lasti (npr. obnova po\u010ditni\u0161kega doma v Gorjah, kjer je nate\u010daj za umetni\u0161ko instalacijo \u017ee vpet v projektno in razpisno dokumentacijo).<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    Samozaposlene smo vpra\u0161ali \u0161e, kako bi lahko ob\u010dina okrepila razvoj samostojnih kulturnih delavcev.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Veronika \u010cerne:<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

    \n

    V prvi vrsti kar denarna, najprej nam manjka osnovnih varovalk za pre\u017eivetje \u2013 ve\u010d delovnih \u0161tipendij, in to \u0161e posebej za posameznice na samem za\u010detku kariere. Tudi kak mehanizem ve\u010d za pridobitev kredita (in stanovanjskega in za nakup opreme), za katerega smo samozaposleni zaradi prekarne narave dela izredno redko spoznani kot primerni, \u010de nimamo od kje drugje kak\u0161nega finan\u010dnega zaledja (kar pa spet mno\u017ei neenakost). Bolj bi bilo finan\u010dno podpirati tudi sodelovanja in potovanja ustvarjalcev na nastope in rezidence v tujino \u2013 nekaj tega \u017ee obstaja, vendar zelo specifi\u010dno in omejeno.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    \u00bb\u017delela bi si tudi ve\u010d podpore v obliki usposabljanj za redke poklice v kulturi kot protiute\u017e favoritizmu in poznanstvom.<\/p>\n\n\n\n

    Ena od takih vzpostavljenih podpor je sicer status samozaposlene v kulturi, vendar je tudi ta mo\u010dno omejena s cenzusom, ki zelo hitro postane omejujo\u010d in nezmo\u017een nuditi dostojno \u017eivljenje posameznice \u2013 kaj \u0161ele, da bi ta \u017eelela \u017eiveti v prestolnici in si, denimo, celo ustvariti dru\u017eino.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Z ve\u010d denarja in infrastrukture se strinja tudi Vuk \u0106osi\u0107. Brane Zorman izpostavlja celostno zavedanje problematike, pridobivanje znanja in pripravljene strategije za podporo samostojnim kulturnim delavcem.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u0160e konkretnej\u0161i je Adrijan Praznik:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n

    Najpomembnej\u0161e je ustvarjanje rednih in\/ali delnih zaposlitev. Kulturni sektor potrebuje kontinuiteto dela in prihodkov, ne le zaporednih kratkoro\u010dnih projektnih anga\u017emajev.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

    \u00bbMOL bi moral:<\/p>\n\n\n\n