{"id":12215,"date":"2026-08-27T16:45:21","date_gmt":"2026-08-27T16:45:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12215"},"modified":"2026-08-27T16:45:22","modified_gmt":"2026-08-27T16:45:22","slug":"analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/08\/27\/analiziramo-kultura-in-umetnost-v-mestni-obcini-ljubljana\/","title":{"rendered":"Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Ljubljana"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mestno ob\u010dino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi \u017eupan Zoran Jankovi\u0107, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi ob\u010dinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za dru\u017ebene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na podro\u010dju kulture, kulturne dedi\u0161\u010dine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, dru\u0161tev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresni\u010duje tudi cilje s podro\u010dja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda \u017divalski vrt in z njim povezanih enot.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

MOL se je odlo\u010dil kulturno politiko izvajati na podlagi \u0161tiriletnih strate\u0161kih dokumentov \u017ee leta 2008, pet let, preden je bilo z ZUJIK dolo\u010deno, da morajo mestne ob\u010dine obvezno sprejeti lokalne programe za kulturo. Danes veljavna Strategija razvoja kulture v Mestni ob\u010dini Ljubljana 2024\u20132027<\/strong>, ki jo je mestni svet sprejel na 15. redni seji 1. julija 2024, je tako \u017ee peti zaporeden strate\u0161ki dokument na podro\u010dju kulture v MOL.<\/p>\n\n\n\n

MOL je ustanovil dvanajst javnih zavodov s podro\u010dja kulture, in sicer Festival Ljubljana, Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka, Mestno knji\u017enica Ljubljana, Mestno gledali\u0161\u010de ljubljansko (MGL), Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML),\u00a0 Javni zavod Ljubljanski grad, Center Rog, Lutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana (LGL), Pionirski dom \u2013 Center za kulturo mladih, Mednarodni grafi\u010dni likovni center (MGLC), Javni zavod Kinodvor in Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de (SMG). <\/a>Pri javnih zavodih s podro\u010dja kulture, katerih ustanoviteljica je MOL, je zanimiv predvsem podatek o dr\u017eavnem sofinanciranju.<\/p>\n\n\n\n

Javni zavod MOL<\/strong><\/td>Dele\u017e sofinanciranja iz dr\u017eavnega prora\u010duna<\/strong><\/td><\/tr>
Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de<\/td>86,5 % (2022)<\/td><\/tr>
Mestno gledali\u0161\u010de ljubljansko<\/td>81,3 % (2022)<\/td><\/tr>
Lutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana<\/td>49 % (2025)<\/td><\/tr>
MGLC<\/td>29% (2025)<\/td><\/tr>
MGML<\/td>23,3% (2025)<\/td><\/tr>
Kino \u0160i\u0161ka<\/td>3,4% (2025)<\/td><\/tr>
Pionirski dom \u2013 Center za kulturo mladih<\/td>1,1% (2025)<\/td><\/tr>
Festival Ljubljana, Kinodvor, Ljubljanski grad, Pionirski dom<\/td>pod 1 % celotnih stro\u0161kov<\/td><\/tr>
Mestna knji\u017enica Ljubljana<\/td>0%<\/td><\/tr>
Center ROG<\/td>0% (2025)<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027, str. 5 in 17., Zaklju\u010dni ra\u010duni MK, Letna poro\u010dila JZ in podatki iz AJPES, lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kot vidimo, dr\u017eava delovanje ljubljanskih, predvsem gledali\u0161kih hi\u0161 in likovnih izdatneje sofinancira, drugih pa prakti\u010dno ne. \u00a0Kot ka\u017eejo podatki, so med ljubljanskimi ob\u010dinskimi javnimi zavodi velike razlike v dele\u017eu dr\u017eavnega sofinanciranja; posebej visok je ta dele\u017e pri treh mestnih gledali\u0161\u010dih, zaznaven tudi v primeru MGLC in MGML, Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka pa je v letu 2025 iz sredstev Ministrstva za kulturo prejel sredstva v vi\u0161ini 3,4 % svojih celotnih prihodkov. Dodati velja, da je vlada marca 2026 sprejela sklep, s katerim je delovanju Javnega zavoda Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka v letih 2026 in 2027 priznala status javnega zavoda v javnem interesu dr\u017eave. To pomeni, da ministrstvo na podlagi\u00a0 67. \u010dlena ZUJIK zavodu namenja dodatna programska sredstva. Dodati velja, da so vsi javni zavodi MOL na podro\u010dju kulture t.i. ob\u010dinski kulturni zavodi \u0161ir\u0161ega pomena (Strategija, str. 15). Za ob\u010dinske javne zavode, katerih pomen presega lokalno raven, zadovoljuje kulturne potrebe prebivalcev regije in katerih delovanje je v javnem interesu dr\u017eave, ZUJIK predvideva mo\u017enost dodatnega dr\u017eavnega sofinanciranja programa. Zato presene\u010dajo velika odstopanja v dele\u017eu dr\u017eavnega sofinanciranja kulturnih zavodov MOL.<\/p>\n\n\n\n

Izpostavljeni trije javni zavodi, Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de, Mestno gledali\u0161\u010de ljubljansko in Lutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana, je MOL sicer ustanovila, ve\u010dinsko pa so sofinancirani iz dr\u017eavnega prora\u010duna. MOL, kot razbiramo iz strategije, jim sofinancira investicijsko vzdr\u017eevanje in skrbi za investicijske cikluse. Ker pomemben oziroma pri SMG in MGL ve\u010dinski dele\u017e prihodkov gledali\u0161\u010d, katerih ustanoviteljica je MOL, zagotavlja dr\u017eava, ima Ministrstvo za kulturo pomemben vpliv na obseg in strukturo njunega programskega financiranja.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dina v strategiji pi\u0161e, da je ena od te\u017eav zakonsko neopredeljen dele\u017e dr\u017eavnega financiranja petih javnih zavodov, ki jih je ustanovil MOL, prete\u017eno pa bi jih morala sofinancirati dr\u017eava, a ne zapi\u0161e to\u010dno katerih petih. O tem, za katere javne zavode gre, sicer lahko nekoliko sklepamo iz prikazane tabele zgoraj, Ugotavljajo tudi, da je dostopnost kulturnih dobrin po \u010detrtnih skupnostih neenakomerna in da ob\u010dina premalo izkori\u0161\u010da potencial za regionalno kulturno sodelovanje. V tem kontekstu je treba omenitiStrategijo razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji 2023\u20132027, skupno strategijo na podro\u010dju kulture 25 ob\u010din ljubljanske urbane regije z MOL na \u010delu[i]<\/a>. Strategija ugotavlja, da je kultura je izrazito zgo\u0161\u010dena v Ljubljani, ve\u010dina kulturne produkcije in potro\u0161nje pa je v prestolnici. Kultura ne dosega vseh prebivalcev regije, njena dostopnost ni uravnote\u017eena niti za ustvarjalce niti za uporabnike kulturnih storitev in dobrin. Ugotavljajo tudi, da kultura ni prepoznana kot gonilna sila razvoja v \u0161tevilnih okoljih znotraj regije, potenciali tako na ravni kulturnih institucij kot na ravni \u010dlove\u0161kih virov pa so v regiji izjemno veliki.<\/p>\n\n\n\n

V mati\u010dni strategiji razvoja kulture pi\u0161ejo, da \u00bbMOL sicer zagotavlja veliko produkcijskih in delovnih prostorov, namenjenih kulturi, vendar se potrebe po dodatnih prostorih, zlasti v sektorju NVO, vsako leto pove\u010dujejo\u00ab <\/em>(str.7). Z oznako NVO MOL ozna\u010duje tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije. Strategija prepoznava tudi pomanjkanje vadbenih prostorov za sektor NVO, zlasti na podro\u010dju sodobnega plesa, glasbe in gledali\u0161\u010da ter pomanjkanje ateljejskih prostorov za vizualne in intermedijske umetnike. Ugotavljajo \u0161e, da so kulturne prireditve praviloma zgo\u0161\u010dene v zadnji tretjini koledarskega leta. Kot je ugotovila Analiza prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je v letu 2020 pripravila Asociacija, je na sistemski ravni treba predvsem jasneje in konkretneje opredeliti strate\u0161ke dokumente, ki bi dolo\u010dali politike razvoja nevladnega sektorja ter politike prostora in urejanja prostorske ume\u0161\u010denosti neprofitnega sektorja oziroma dejavnosti prostorskega na\u010drtovanja. Te\u017eava je namre\u010d, da strate\u0161ki dokumenti prostorske kapacitete za poklicne NVO v kulturi obravnavajo zelo splo\u0161no ali jih sploh ne obravnavajo, zaradi \u010desar podro\u010dje brez konkretnih ukrepov, opredeljenih ciljev in zavez stagnira. V dru\u0161tvu smo ugotovili \u0161e, da morajo zato zapisanim strate\u0161kim na\u010drtom morajo zato nujno slediti akcijski na\u010drti, ki bodo vsebovali konkretne na\u010drte prenov, novogradenj in odkupov nepremi\u010dnin, namenjenih neodvisni sceni, oziroma ustrezne modele njihovega financiranja.[i]<\/a> Ocenjujemo, da je v tem kontekstu MOL priporo\u010dila Asociacije upo\u0161teval in prostorske potrebe opredelil v strate\u0161kih dokumentih.<\/p>\n\n\n\n

V preteklem strate\u0161kem obdobju (2020\u20132023) so si na MOL za cilj postavili vzpostavitev sistema, ki bo omogo\u010dil izvajanje t. i. dele\u017ea za umetnost. Dr\u017eava je s spremembo ZUJIK leta 2017 uzakonila shemo financiranja, po kateri se dele\u017e vsake javne investicije nameni za umetni\u0161ka dela. Za organe lokalnih skupnosti so dolo\u010dbe ZUJIK zgolj priporo\u010dila, so se pa na MOL kljub temu odlo\u010dili, da bodo to shemo izvajali. Dele\u017e za umetnost bo MOL izvajal tudi v obdobju 2024 -2027. Na MOL so posebej izpostavili, da se Ministrstvo za kulturo pri pripravi Pravilnika o izvedbi javnega nate\u010daja za izbiro umetni\u0161kih del v javnih investicijskih projektih ni posvetovalo z lokalnimi skupnostmi. Ob\u010dina ugotavlja \u0161e, da visoka inflacija zmanj\u0161uje vrednost podpore MOL v polju kulture predvsem za programe in projekte NVO-jev ter samostojnih delavcev v kulturi, na kar redno opozarjamo tudi v dru\u0161tvu Asociacija.<\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun MOL sicer zna\u0161a dobre pol milijarde evrov oziroma v letu 2026 predvideva 530.594.878 evrov odhodkov. Dele\u017e kulture v prora\u010dunu MOL<\/strong> se praviloma giblje okoli 10% celotnega prora\u010duna. V spodnji tabeli je prikazana realizacija prora\u010duna oddelka za kulturo (OK) po letih.<\/p>\n\n\n\n

Grafi\u010dni prikaz realizacije prora\u010duna MOL za kulturo (2019\u20132023)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027, str. 10)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Pri zgornjih podatkih je treba izpostaviti, da finan\u010dni na\u010drt Oddelka za kulturo \u0161e ne pomeni, da gre za finan\u010dni na\u010drt za kulturo ali o\u017eje umetnost. Leta 2025 je tako Oddelek za kulturo res imel 38.896.765 evrov realizacije, ki pa je vklju\u010devala \u0161e okoli dva milijona in pol, ki sta bila namenjena programom za mladino.\u00a0 V predhodnih letih 2023 in 2024 je isti oddelek za kulturo sredstva namenil \u0161e zaveti\u0161\u010du Gmajnice, ki spada pod \u017divalski vrt Ljubljana. Ta je bil 2016 razgla\u0161en za javni zavod na podro\u010dju kulture. Sredstva za delovanje in investicijsko vzdr\u017eevanje ter investicije javnega zavoda \u017divalski vrt s podenoto Zaveti\u0161\u010de za zapu\u0161\u010dene \u017eivali, so bila sicer v letu 2025 prvikrat planirana v finan\u010dnem na\u010drtu Oddelka za varstvo okolja in ne ve\u010d v finan\u010dnem na\u010drtu Oddelka za kulturo.<\/p>\n\n\n\n

Zato je smiselno pogledati tudi o\u010di\u0161\u010dena sredstva, namenjena za kulturo. Kot je razvidno iz spodnje tabele, nominalna vrednost sredstev za kulturo med leti 2023 in 2026 dejansko pada, \u010de pri\u0161tevamo vanje tudi investicijska sredstva za kulturo.\u010ce pa investicijska sredstva za kulturo izvzamemo, se prora\u010dun MOL za kulturo pove\u010duje. Med leti 2023 in 2026 se je tako v nominalnem znesku prora\u010dun za kulturo pove\u010dal za 7.143.456 evrov. So se pa v tem \u010dasu ob\u010dutno zmanj\u0161ale investicije, in sicer iz 16 milijonov evrov v letu 2023 na 4,5 milijona evrov v letu 2026. V letu 2023, ko se je zaklju\u010dila stara strategija, \u00a0je MOL financiral teko\u010da investicijska vzdr\u017eevanja, Center ROG in Baragovo semeni\u0161\u010de (konec prenove je predviden za leto 2029). Odprla se je nova Galerija Cukrarna, izvedla se je rekonstrukcija Tovarne Rog (danes Center ROG), obnavljal se je Grad Tivoli, celovito se je prenovila Vodnikova doma\u010dija, pri projektu Miniplex je bila izvedena projektna dokumentacija za sklop izdaje gradbenega dovoljenja.<\/p>\n\n\n\n

\/<\/strong><\/td>2023 (real.)<\/strong><\/td>2024 (real.)<\/strong><\/td>2025 (real.)<\/strong><\/td>2026 (rebalans)<\/strong><\/td><\/tr>
Oddelek za kulturo \u2014 bruto<\/td>34.939.170 \u20ac<\/td>38.519.945 \u20ac<\/td>38.896.765 \u20ac<\/td>41.946.484 \u20ac<\/td><\/tr>
Programi za mladino in Mladi zmaji<\/td>\u2212 2.013.405 \u20ac<\/td>\u22122.134.335 \u20ac<\/td>\u2212 2.545.516 \u20ac<\/td>\u2212 2.948.249 \u20ac<\/td><\/tr>
zaveti\u0161\u010de za zapu\u0161\u010dene \u017eivali Gmajnice<\/td>\u2212 660.074 \u20ac<\/td>\u2212705.821 \u20ac<\/td>\/<\/td>\/<\/td><\/tr>
\u017divalski vrt Ljubljana<\/td>\u2212 410.912 \u20ac<\/td>\u2212 251.705 \u20ac<\/td>\/<\/td>\/<\/td><\/tr>
Kultura \u2014 o\u010di\u0161\u010deno, brez investicij<\/strong><\/td>31.854.779 \u20ac<\/strong><\/td>35.428.084 \u20ac<\/strong><\/td>36.351.249 \u20ac<\/strong><\/td>38.998.235 \u20ac<\/strong><\/td><\/tr>
Investicije v kulturo (PPP 18 brez \u0161porta)<\/td>16.004.506 \u20ac<\/td>8.038.415 \u20ac<\/td>7.117.072 \u20ac<\/td>4.549.661 \u20ac<\/td><\/tr>
Kultura skupaj z investicijami<\/strong><\/td>47.859.285 \u20ac<\/strong><\/td>43.466.499 \u20ac<\/strong><\/td>43.468.321 \u20ac<\/strong><\/td>43.547.896 \u20ac<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

V spodnji tabeli prikazujemo rast sredstev za kulturo in umetnost kot dele\u017e celotnega prora\u010duna v evrih na prebivalca.<\/p>\n\n\n\n

Rast sredstev za kulturo in umetnost v evrih na prebivalca v obdobju 2023 \u2013 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kazalnik<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td><\/tr>
EUR na prebivalca (o\u010di\u0161\u010deno, brez investicij)<\/td>106,10 \u20ac<\/td>117,90 \u20ac<\/td>121,00 \u20ac<\/td><\/tr>
EUR na prebivalca (z investicijami)<\/td>159,30 \u20ac<\/td>144,70 \u20ac<\/td>144,70 \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Dele\u017e sredstev za kulturo v vseh realiziranih odhodkih<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kazalnik<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td><\/tr>
Dele\u017e v vseh realiziranih odhodkih MOL  <\/td>11,20%<\/td>10,50%<\/td>10,00%<\/td><\/tr>
Dele\u017e (o\u010di\u0161\u010deno, brez inv.) v teko\u010dih odhodkih in teko\u010dih transferih<\/td>12,10%<\/td>12,90%<\/td>12,40%
<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir. Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027 in Zaklju\u010dni ra\u010duni prora\u010duna MOL)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kot vidimo, se sredstva v evrih na prebivalca pove\u010dujejo, medtem ko dele\u017e v teko\u010dih odhodkih brez upo\u0161tevanja investicij relativno stagnira. O\u010di\u0161\u010dena redna sredstva za kulturo so od leta 2023 do 2025 nominalno zrasla za 14,1 % (31,85 \u2192 36,35 mio EUR), po rebalansu 2026 pa MOL na\u010drtuje nadaljnjo rast za 7,3 %, kar je realna rast, ki jo ob\u010dina upravi\u010deno navaja. Hkrati pa se investicije v kulturo kr\u010dijo iz leta v leto: 16,00 mio (2023) \u2192 8,04 mio (2024) \u2192 7,12 mio (2025) \u2192 4,55 mio (na\u010drt 2026). V treh letih je to upad na manj kot tretjino vrednosti iz 2023.<\/p>\n\n\n\n

Skupna sredstva za kulturo so padla s 47,86 mio EUR (2023) na 43,47 mio (2024), 43,47 mio (2025) in na\u010drtovanih 43,55 mio (2026) \u2014 nominalno. Dele\u017e v realiziranih odhodkih MOL je padel z 11,2 % na 10,0 %. \u010ce primerjamo s podro\u010djem \u0161porta, ugotovimo, da slu\u017eba za razvojne projekte in investicije v rebalansu 2026 za \u0161port na\u010drtuje 22,1 mio EUR investicij, za kulturo pa 4,5 mio EUR (rebalans 2026, 4.11).<\/p>\n\n\n\n

MOL je evidentno zaklju\u010dil dolo\u010den investicijski cikel (Cukrarna, Center Rog, Vodnikova doma\u010dija ipd.), ki pa ga ni nadomestil z novim. Za nevladni sektor to pomeni, da prostorske obljube iz strategije za obdobje 2024\u20132027 (Ambro\u017eev trg 5, Neubergerjeva, Baragovo semeni\u0161\u010de) konkurirajo za bistveno manj\u0161i kos investicijskih sredstev, kot jih je bilo na voljo v obdobju prej\u0161nje strategije.<\/p>\n\n\n\n

Spodnja slika prikazuje Investicijske projekte MOL na podro\u010dju kulture 2024\u20132027, s \u010dasovnicami izvedbe, kot jih predvideva strategija.<\/p>\n\n\n\n

Investicijski projekti MOL na podro\u010dju kulture 2024\u20132027<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027, str. 82)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju smo preverili, kako je z razdelitvijo sredstev znotraj sektorja kultura, torej prora\u010dunske postavke 18 \u2013 Kultura, \u0161port in nevladne organizacije. <\/em>MOL v strategiji navaja, da \u00bbkontinuirano pove\u010duje \u0161tevilo sofinanciranih javnih kulturnih programov, ki jih pripravljajo in izvajajo nevladne organizacije na podro\u010dju kulture\u00ab.<\/em> (str. 15).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027, str. 15)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Spodnja tabela prikazuje teko\u010de transferje v javne zavode v letih 2023 \u2013 2025 ter transferje nevladnemu sektorju, kjer so zajeti teko\u010di transferji NVO, transferji samostojnim delavcem v kulturi in subvencije podjetjem.<\/p>\n\n\n\n

Financiranje javnih zavodov s podro\u010dja kulture in nevladnega sektorja \u00a0in zasebnikov v obdobju 2023 \u2013 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prejemnik (konto)<\/strong><\/td>2023<\/strong><\/td>2024<\/strong><\/td>2025<\/strong><\/td><\/tr>
Teko\u010di transferi v javne zavode (4133)<\/td>9.226.985 \u20ac<\/td>9.449.918 \u20ac<\/td>10.527.379 \u20ac<\/td><\/tr>
Teko\u010di transferi nepridobitnim organizacijam (4120)<\/td>3.109.723 \u20ac<\/td>3.725.265 \u20ac<\/td>3.542.248 \u20ac<\/td><\/tr>
Drugi transferi posameznikom \u2014 samozaposleni (4119)<\/td>140.000 \u20ac<\/td>114.400 \u20ac<\/td>170.279 \u20ac<\/td><\/tr>
Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom (4102)<\/td>28.280 \u20ac<\/td>18.900 \u20ac<\/td>49.500 \u20ac<\/td><\/tr>
Nevladni sektor in posamezniki skupaj<\/strong><\/td>3.249.723 \u20ac<\/strong><\/td>3.839.665 \u20ac<\/strong><\/td>3.712.527 \u20ac<\/strong>
<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir. Strategija razvoja kulture v MOL 2024\u20132027 in Zaklju\u010dni ra\u010duni prora\u010duna MOL)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Povpre\u010dna letna rast postavk v obdobju 2023 \u2013 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(Vir: MOL in lastni prera\u010duni)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Iz grafa, ki prikazuje povpre\u010dno letno rast (CAGR) za obdobje 2023-2025, je razvidno, da transferji javnim zavodom in nepridobitnim organizacijam rastejo prakti\u010dno enako.<\/p>\n\n\n\n

Iz spodnje tabele je razvidno, da so v letu 2024 glede na predhodno leto sredstva za nevladni sektor, pri \u010demer ta pojem zajema nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi brez ljubiteljske kulture, zrasla za 18,2% za javne zavode pa za 2,4%. Strategija MOL se tako upravi\u010deno sklicuje na pove\u010dano podporo nevladnemu sektorju. A \u017ee v letu 2025 se trend obrne, saj javni zavodi glede na predhodno leto zrastejo za 11,4%, nevladni sektor pa ima celo negativno rast v vi\u0161ini -3,3%.  V obdobju 2023 \u2013 2025 sektorja rasteta pribli\u017eno enako. Pri tem je treba upo\u0161tevati, da bi morali v resnici k sredstvom, namenjenim za javne zavode, pri\u0161tevati tudi pla\u010de, materialne stro\u0161ke, investicijske transferje in knji\u017eni\u010dno gradivo, ki so zavedeni na drugih postavkah (npr. 082027 Sredstva za pla\u010de, prispevke in druge osebne prejemke JZ-drugi programi). Tako bi za leto 2025 pri\u0161li do zneska 31,5 milijona evrov. \u010ce k javnim zavodom pri\u0161tejemo \u0161e pla\u010de, materialne stro\u0161ke, knji\u017eni\u010dno gradivo in investicijske transfere (postavke 082001, 082004, 082007, 082027, 082041 ter konti 4323), pa zna\u0161a celotna podpora javnim zavodom v letu 2025 pribli\u017eno 31,5 milijona EUR proti 3,76 milijona EUR za nevladni sektor in samozaposlene \u2014 razmerje pribli\u017eno 8,4 : 1<\/p>\n\n\n\n\n\n

Preverili smo tudi realizacijo Oddelka za kulturo po letih in ugotovili, da je v letu 2023 oddelek realiziral 91,80% veljavnega prora\u010duna in da je neporabljenih ostalo 3,42 milijona evrov, od tega najve\u010d na postavki Ljubljanski grad \u2013 investicije. Leta 2025 je bila realizacija vi\u0161ja, in sicer 96,44-odstotna. Pri tem je za leto 2025 zanimivo, da je bila znotraj sicer visoke realizacije celotnega prora\u010duna za kulturo realizacija na postavki 082022 Investicijsko vzdr\u017eevanje javne infrastrukture na podro\u010dju kulture zelo nizka. Na njej je bilo bilo od 765.053 evrov namre\u010d realiziranih 358.525 evrov, kar je manj kot 50% realizacije. Gre za postavko, ki zadeva tudi delovanje nevladnih organizacij, saj gre za prostore, kjer delujejo tudi NVO. Znotraj postavke je bila najni\u017eja, zgolj 5-odstotna realizacija na novogradnjah, rekonstrukcijah in adaptacijah, kjer gre za gradnjo novih objektov ali prizidkov obstoje\u010dim, za spremembe obstoje\u010dih objektov ali zgolj za notranje prenove ali posodobitve prostorov. Pri investicijskih transferjih javnim zavodom je bila realizacija 51%.<\/p>\n\n\n\n

RAZPISNA SREDSTVA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOL za kulturo in umetnost objavlja vrsto razli\u010dnih razpisov, in sicer: \u0161tiriletne programske razpise (2024 -2027), letni projektni razpis, dvoletni festivalski razpis, ciljni razpis: du\u0161evno zdravje, poziv Ustvarjalna Evropa ter programsko upravljanje za Vodnikovo doma\u010dijo in \u0160panske borce. Za vse razpise smo za leto 2025 preverili dodeljena sredstva, \u0161tevilo prejemnikov ter koliko sredstev je prejel najvi\u0161ji prejemnik in koliko najni\u017eji.  Za programska razpisna sredstva v letu 2025 lahko re\u010demo, da je bilo v povpre\u010dju na prejemnika razdeljenih 43.417 EUR, kar v povpre\u010dju zado\u0161\u010da pribli\u017eno za zaposlitev in pol. In vendar gre pri tem opozoriti, da je razpon vi\u0161ine letno dodeljenega sofinanciranja lahko izrazit, kar poka\u017eemo v tabeli spodaj.<\/p>\n\n\n\n

Razpis 2025<\/strong><\/td>\u0160t. prejemnikov<\/strong><\/td>Dodeljeno<\/strong><\/td>Najni\u017eji<\/strong><\/td>Najvi\u0161ji<\/strong><\/td><\/tr>
\u0160tiriletni programski (2024\u20132027)<\/td>61<\/td>2.648.447 \u20ac<\/td>6.000 \u20ac<\/td>164.700 \u20ac<\/td><\/tr>
Letni projektni<\/td>157<\/td>671.479 \u20ac<\/td>800 \u20ac<\/td>26.400 \u20ac<\/td><\/tr>
Dvoletni festivalski<\/td>8<\/td>75.000 \u20ac<\/td>6.000 \u20ac<\/td>13.000 \u20ac<\/td><\/tr>
Ciljni: du\u0161evno zdravje<\/td>9<\/td>40.000 \u20ac<\/td>3.000 \u20ac<\/td>5.000 \u20ac<\/td><\/tr>
Poziv Ustvarjalna Evropa<\/td>4<\/td>18.000 \u20ac<\/td>\u2014<\/td>\u2014<\/td><\/tr>
Programsko upravljanje (\u0160panski borci, Vodnikova doma\u010dija, Stara elektrarna)<\/td>3<\/td>550.000 \u20ac<\/td>\u2014<\/td>\u2014<\/td><\/tr>
Skupaj za NVO in samozaposlene<\/strong><\/td> <\/td>4.002.926 \u20ac<\/strong><\/td> <\/td> <\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

(Vir: Zaklju\u010dni ra\u010dun prora\u010duna MOL za leto 2025, Priloga 4)<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Za primerjavo z letom prej: na projektnem razpisu za leto 2024 je bilo podprtih 134 kulturnih projektov, za leto 2025 pa 157, in to pri enaki vi\u0161ini sredstev tj. 600.000 evrov. To pomeni, da se je vi\u0161ina posami\u010dne subvencije oz. podpore zni\u017eala. Za Javni razpis za izbor kulturnih projektov MOL v letih 2024 \u2013 2026 namenja 600.000 evrov, leta 2023 pa je bilo za ta razpis namenjenih 570.000 evrov. MOL je torej za 30.000 EUR dvignil sredstva, hkrati pa podprl 5 dodatnih upravi\u010dencev. Iz tega je jasno razvidno, da je drobljenje sredstev zgodovinski trend in da vi\u0161ina sredstev ne pokriva rasto\u010de inflacije, pa tudi, da se pri odlo\u010danju med programsko podporo vse ve\u010djemu \u0161tevilu upravi\u010dencev in zadostno podporo posameznemu upravi\u010dencu MOL odlo\u010da za prvo. V Asociaciji menimo, da bi moral MOL zasledovati oba cilja. \u00a0Za leto 2025 je smiselno komentirati tudi, da je na projektnem razpisu dale\u010d najve\u010dji prejemnik Zalo\u017eba Mladinska knjiga. V spodnji tabeli smo za leto 2025 razvrstili podro\u010dja in namenjena sredstva:

<\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje<\/strong><\/td>Sredstva<\/strong><\/td><\/tr>
<\/td><\/td><\/tr>
Uprizoritvene umetnosti<\/td>1.109.897,04 \u20ac<\/td><\/tr>
Glasbene umetnosti<\/td>452.000,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Vizualne umetnosti<\/td>392.300,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Transdisciplinarni programi<\/td>317.000,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Podporni kulturni programi<\/td>190.750,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Spodbujanje bralne kulture<\/td>81.500,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Literarni festival<\/td>38.000,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Intermedijske umetnosti<\/td>37.000,00 \u20ac<\/td><\/tr>
Mladike – prvi programi<\/td>30.000,00 \u20ac<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Kot je razvidno iz tabele, podro\u010dje uprizoritvenih umetnosti prejme kar 41% vseh sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Na podlagi podatkov je razvidno, da nevladni sektor (brez ljubiteljskih dru\u0161tev) prejme okoli 10% vseh sredstev, ki jih MOL namenja za kulturo (brez investicij). Trije najve\u010dji prejemniki programskega razpisa 2025 (od 61 podprtih), Mini teater, Zavod EN-KNAP in  Zavod Bunker, prejmejo 15,8% vseh razpisnih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Ljubiteljska kultura se v prora\u010dunskih in strate\u0161kih dokumentih MOL poro\u010da lo\u010deno in je lo\u010dena od poklicne nevladne kulture. Razmerje v dodeljenih sredstvih je namre\u010d 8 proti 1 v korist poklicne nevladne kulture. V spodnji tabeli je prikazano financiranje ljubiteljske kulture po letih, tako celotna sredstva za JSKD kot letni razpis JSKD MOL.<\/p>\n\n\n\n

Leto<\/strong><\/td>Sofinanciranje JSKD Ljubljana<\/strong><\/td>Razpis JSKD<\/strong><\/td><\/tr>
2023<\/td> \u20ac                                      486.408,00<\/td> \u20ac                                                                      233.000,00<\/td><\/tr>
2024<\/td> \u20ac                                      512.003,00<\/td> \u20ac                                                                      213.000,00<\/td><\/tr>
2025<\/td> \u20ac                                      502.417,00<\/td> \u20ac                                                                      233.000,00<\/td><\/tr>
2026<\/td> \/<\/td>\u00a0\u20ac\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 192.000,00<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Strategije razvoja kulture v MOL 2024-2027 je metodolo\u0161ko gotovo med bolj\u0161imi v Slovenji. Za vsako podro\u010dje je jasno naveden cilj, pri\u010dakovan u\u010dinek, rok in kazalnik. Te\u017eava je v tem, da je velik del kazalnikov zapisanih na na\u010din, da preverjanje dejansko ni mo\u017eno, velika ve\u010dina \u0161tevil\u010dnih kazalnikov pa je brez ciljne vrednosti. \u010ce navedemo plasti\u010den primer: na strani 19. najdemo cilj 4. Zagotoviti dodatne vadbene, skladi\u0161\u010dne in druge prostore za nevladne organizacije s podro\u010dja uprizoritvenih umetnosti. Kot kazalnik je navedena skupna povr\u0161ina obnovljenih prostorov, primernih za delo nevladnih organizacij s podro\u010dja uprizoritvenih umetnosti. Dodatno je sicer res zapisano, da gre za objekt na Ambro\u017eevem trgu 5., a bi bilo vseeno bolje, da bi v kazalnik zapisali npr. konkretno \u0161tevilko skupne povr\u0161ine obnovljenih prostorov. Podobno je pri cilju: Razvoj koprodukcijske mre\u017ee, ki bo omogo\u010dala organizirana gostovanja sodobnoplesnih predstav znotraj Ljubljanske urbane regije. Pod kazalnik je zapisano preprosto \u00bb\u0161tevilo koprodukcij\u00ab, ne pa dejansko \u0161tevilo. Ugotovimo lahko, da v tovrstnih primerih strategija zasleduje cilje, ki jih ne more zgre\u0161iti.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOL, kot navaja, nevladnim organizacijam in samostojnim delavcem v kulturi daje sicer v brezpla\u010dno uporabo 248 prostorov v skupni izmeri ve\u010d kot 17.000 m\u00b2 (strategija, str. 8 in 59). Trem nevladnim organizacijam je z razpisom za pet let oddala programsko upravljanje Centra kulture \u0160panski borci, Vodnikove doma\u010dije in Stare elektrarne, za kar je v letu 2025 namenila 550.000 EUR. Strategija sama napoveduje \u010dasovno omejitev uporabe prostorov MOL in namenske prostore za ustvarjalce do 35 let (str. 59). Kot pomankljivost omenimo, da javnega registra uporabnikov prostorov in trajanja pogodb ni. Samostojne delavce v kulturi strategija naslavlja na str. 16, kjer je zapisano, da bo med prednostnimi nalogami v obdobju 2024 \u2013 2027 \u00bbskrb za ustrezna pla\u010dila (avtorski honorarji, razstavnine ipd.) za delo, ki ga opravijo samostojni delavci v kulturi bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z javnimi zavodi in\/ali nevladnimi organizacijami v kulturi, ki jih sofinancira MOL\u00ab. Glede na to, da bila vmes sprejeta minimalna urna postavka za zunanje izvajalce, ki delo opravljajo za javne zavode s podro\u010dja kulture, bo lahko MOL ob zaklju\u010dku strategije merljivo in konkretno pojasnil, kako uspe\u0161ni so bili pri doseganju cilja.<\/p>\n\n\n\n

\u017de po samem obsegu sredstev in \u0161tevilu akterjev na kulturno-umetni\u0161ki sceni je jasno, da Ljubljana enostavno ni primerljiva z drugimi mestnimi ob\u010dinami. Ima 12 lastnih zavodov s podro\u010dja kulture, kar pet zaporednih strategij, 248 prostorov, 61 \u0161tiriletnih programskih pogodb in cca 10% realiziranih odhodkov za kulturo v celotnem prora\u010dunu. Te\u017eave ostajajo drugje, in sicer v dejstvu, da skupna sredstva za kulturo padajo in ker investicijski cikel ni bil nadome\u0161\u010den z novim. Tudi razmerje med javnim in nevladnim sektorjem ostaja relativno enako, to pa pomeni, da rast nevladnega sektorja ne dosega rasti celote. To nam nadalje pove, da se prioritete v resnici niso spremenile. Nadaljnja te\u017eava je razpr\u0161enost sredstev znotraj nevladnega sektorja, saj \u0161tevilo projektov nara\u0161\u010da skupna vsota sredstev pa vsaj za programe pada. Izrazita te\u017eava ostaja pretirano drobljenje sredstev, dejstvo, da se namenska sredstva ne usklajujejo z inflacijo in da podpora neodvisni kulture ne sledi podpori, ki jo ob\u010dina namenja javnim zavodom. Kot konkreten cilj bi si MOL lahko zastavila dvig financiranja nevladnega sektorja na 6 milijonov evrov do leta 2030. V naslednji strategiji bi bilo hkrati smiselno dolo\u010diti tudi minimalni dele\u017e prora\u010duna za kulturo za nevladni sektor. Pri programskih razpisih bi bilo treba  poskrbeti, da razpisna sredstva pokrijejo vsaj eno polno delovno mesto, kar pomeni, da bi morala spodnja \u010detrtina prejemnikov prejeti ve\u010d sredstev. Konkretno bi si ob\u010dina lahko zastavila cilj, da bi bila ena zaposlitev, torej pribli\u017eno 35.000 EUR, spodnji prag programskega sofinanciranja. Na podro\u010dju neodvisnih prostorov pa je treba omeniti pozitivno spremembo v krovni zakonodaji, ki zdaj omogo\u010da sklepanje 10-letnih pogodb, kar pomeni ve\u010d stabilnosti in varnosti za nevladne orgnaizacije. Ker je MOL znana po tem, da v brezpla\u010dni kratkoro\u010dni najem nevladni kulturi daje tudi prostore, ki jih proda ali nameni drugi dejavnosti, bi bilo priporo\u010dljivo, da spremembe in investicije v bodo\u010de \u0161e dodatno usmeri v infrastrukturne pogoje za delo nevladne kulture.<\/p>\n\n\n\n

[i]<\/a> https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2020\/02\/Analiza-prostorov-poklicnih-nevladnih-organizacij-v-kulturi-FIN.pdf<\/sup><\/p>\n\n\n\n

[i]<\/a> Ljubljansko urbano regijo tvori 25 ob\u010din: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Dom\u017eale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivan\u010dna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna ob\u010dina Ljubljana, Log – Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Menge\u0161, Morav\u010de, \u0160kofljica, \u0160martno pri Litiji, Trzin, Velike La\u0161\u010de, Vodice in Vrhnika.<\/sup><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mestno ob\u010dino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi \u017eupan Zoran Jankovi\u0107, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi ob\u010dinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za dru\u017ebene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten … Preberi ve\u010d o Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni ob\u010dini Ljubljana<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-12215","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12215","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12215"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12215\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12223,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12215\/revisions\/12223"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12215"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12215"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12215"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}