{"id":1203,"date":"2017-05-10T14:12:28","date_gmt":"2017-05-10T14:12:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1203"},"modified":"2017-05-10T14:12:28","modified_gmt":"2017-05-10T14:12:28","slug":"iz-prve-vrste-drustvo-skuc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/05\/10\/iz-prve-vrste-drustvo-skuc\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Dru\u0161tvo \u0160kuc"},"content":{"rendered":"

Letos bo minilo 45 let od ustanovitve Dru\u0161tva \u0160kuc, enega osrednjih nosilcev neodvisne kulture pri nas. \u0160tudentski kulturno-umetni\u0161ki center (\u0160KUC) je nastal leta 1972 zaradi \u017eelje po dru\u017ebenih spremembah, ki so bile glasno izra\u017eene v \u0161tudentskem gibanju v Ljubljani leta 1968. Njihova prioriteta je danes uveljavljanje in utrjevanje neodvisne kulturne produkcije.<\/strong><\/p>\n

\u0160KUC je del mre\u017ee Asociacija. O izzivih delovanja NVO smo se za tokratno Kulturosfero pogovarjali z direktorjem galerije \u0160KUC Jo\u0161kom Pajerjem, sicer tudi \u010dlanom upravnega odbora Asociacije.<\/p>\n

<\/p>\n

V naslednjih tednih naj bi ministrstvo za kulturo (MK) v javno obravnavo poslalo novi, osemletni Nacionalni program za kulturo (NPK). Vemo, da so bili ti dokumenti prepogosto zgolj mrtva \u010drka na papirju. Po kak\u0161ni metodologiji bi moral MK program pripravljati, da bi bil med kulturniki pozitivno sprejet in s strani MK kasneje tudi izvajan?<\/strong><\/p>\n

Predpogoj, da bi bil tak dokument med kulturniki pozitivno sprejet je ta, da bi pri njegovem oblikovanju sodelovala stroka in da bi se v njem odra\u017eale potrebe in na\u010dini re\u0161evanja problemov neposrednih izvajalcev kulturnih dejavnosti.<\/p>\n

V NPK je potrebno prepoznati vse tiste potenciale kulture in umetnosti, ne glede na njihov formalni status, ki prispevajo h krepitvi sektorja v dru\u017ebi.<\/p><\/blockquote>\n

V dokumentu je na vsak na\u010din potrebno prepoznati potenciale dela strokovnih, dialo\u0161kih, fokusnih in podobnih skupin, ki lahko prispevajo k bolj\u0161emu razumevanju re\u0161evanja problemov. Kako bo dokument pozneje s strani MK izvajan, pa je drugo vpra\u0161anje. Na tem mestu je potrebno poudariti, da sta \u017ee doslej ZUJIK in NPK predvidevala dolo\u010dene ukrepe, ki na\u010delno krepijo polo\u017eaj NVO, za implementacijo katerih pa je kot po pravilu zmanjkovalo sredstev.<\/p>\n

Katere bi morale biti klju\u010dne usmeritve NPK-ja na podro\u010dju nevladnih organizacij v kulturi?<\/strong><\/p>\n

NPK bi moral ugotoviti in jasno opredeliti vlogo NVO pri razvoju kulturnega sektorja. Konkretno bi moral opredeliti na\u010drte razvojne kulturne politike do NVO in mehanizmov njihovega financiranja. Postaviti bi moral cilje in prioritete, dolo\u010diti njihov \u010dasovni okvir in kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje.<\/p>\n

V zadnjem \u010dasu se pojavlja ideja o ustanovitvi Agencije za umetnost. Menim, da je v tem trenutku, sploh z ozirom na spodletelo prakso ustanavljanja SFC in JAK, ustanavljanje take agencije nepotrebno.<\/p><\/blockquote>\n

Spodletelo prakso mislim predvsem v kontekstu drasti\u010dnega ni\u017eanja sredstev za podro\u010dji, ki ga pokrivata, brez politi\u010dne, strokovne ali kakr\u0161ne \u017ee koli odgovornosti. Ne re\u010dem, da se ni nekaj podobnega dogajalo tudi z obsegom sofinanciranja kulturno umetni\u0161kih programov NVO na podro\u010djih, za katere skrbi ministrstvo neposredno, toda tu se vsaj ve, kdo je bil v dolo\u010denem obdobju odgovoren za resor. V tem kontekstu menim, da mora biti prva klju\u010dna usmeritev NPK povrnitev vi\u0161ine prora\u010dunskih postavk, ki so namenjene sofinanciranju programov in projektov nevladnih kulturnih izvajalcev na raven iz leta 2010, druga pa, pove\u010danje te postavke na raven, ki bo zadostovala za sofinanciranje le teh na primerljiv na\u010din, kot so financirani javni zavodi.<\/p>\n

Ministrstvo \u017ee ve\u010d mesecev pripravlja tudi prenovo kulturnega modela. Kaj so po va\u0161em mnenju najbolj pere\u010de to\u010dke na podro\u010dju NVO in samozaposlenih, ki bi jih MK za oblikovanje razvojne politike moralo nasloviti?<\/strong><\/p>\n

Najbolj pere\u010da to\u010dka prenove kulturnega modela s tega stali\u0161\u010da je prepoznavanje in primerna umestitev predvsem poklicnih NVO v krovno zakonodajo. Posledi\u010dno to pomeni zagotavljanje primernih sredstev za delovanje in razvoj.<\/p>\n

Stabilnost in predvidljivost financiranja tega klju\u010dnega segmenta kulturne produkcije mora postati vodilno merilo pri oblikovanju razvojne politike katerekoli skupnosti.<\/p><\/blockquote>\n

\u0160KUC je nedavno praznoval 45 obletnico delovanja. Vedno ste bili prebojni element v prizadevanju za izbolj\u0161anje pogojev delovanja nevladnega sektorja. Katere mejnike v razvoju sektorja (in \u0160KUC-a) bi izpostavili?<\/strong><\/p>\n

Najpomembnej\u0161i mejnik v razvoju sektorja je nedvomno vzpostavitev programskega financiranja dejavnosti NVO. Najpomembnej\u0161i mejniki v razvoju \u0160KUC-a, vsaj v kontekstu izbolj\u0161anja pogojev delovanja, so pridobitev ali bolje re\u010deno priboritev prostorov na Starem trgu leta 1978, pridobitev dodatnih prostorov leta 1983 na Kersnikovi in aktivna vloga pri zasedbi in mo\u017enost uporabe prostorov voja\u0161nice na Metelkovi. Pomemben mejnik v razvoju organizacije predstavlja tudi vstop v sistem financiranja na\u0161e dejavnosti s strani mestne in republi\u0161ke kulturne skupnosti v drugi polovici osemdesetih.<\/p>\n

\u0160KUC deluje na ve\u010d ustvarjalnih podro\u010djih, MK pa dojemanje prepletanja in multidisciplinarnosti prek razpisnih mehanizmov ne spodbuja dovolj. Zakaj je to te\u017eava v prakti\u010dnem delovanju?<\/strong><\/p>\n

Formalno tako ministrstvo kot lokalna skupnost ne spodbujata delovanja zgolj na mati\u010dnem podro\u010dju. Je pa res, da imamo ob\u010dutek, da se projekte producentov, katerih podro\u010dje ni mati\u010dno, meri z druga\u010dnimi vatli. To je v primeru \u0160KUC, ki je programsko zelo razvejana in notranje heterogena organizacija, \u0161e posebej pere\u010de. V tem smislu se je polo\u017eaj zalo\u017ebe z ustanovitvijo JAK vsaj formalno nekoliko popravil, medtem ko glasbena in gledali\u0161ka sekcija \u0161e vedno \u00bbtrpita\u00ab kompleks drugega. Skoraj nemogo\u010de pa je pri takem na\u010dinu financiranja pri\u010dakovati, da bo udele\u017eba na Bienalu mladih ustvarjalcev Mediterana, ki pokriva vse panoge umetni\u0161kega ustvarjanja, sofinanciran na adekvaten na\u010din.<\/p>\n

\u0160KUC je dejaven tudi na likovnem podro\u010dju. Vemo, da trg na njem ni razvit. Kaj bi morala dr\u017eava po va\u0161em mnenju narediti za spodbujanje zasebnega vlaganja v kulturo?<\/strong><\/p>\n

Zavedati se je treba dejstva, da je \u0161e tako razvit trg z umetninami v Sloveniji verjetno nikdar ne bo dovolj velik, da bi bil objektiven pokazatelj tr\u017ene vrednosti likovnih del. V tem smislu moramo govoriti o mednarodnem trgu, v Sloveniji pa samo v tistem segmentu, ki zadeva mednarodno referen\u010dne avtorje.<\/p>\n

Da bi slovenski avtorji lahko nastopali na tem trgu, potrebujejo posrednike, se pravi galeriste, ki pa potrebujejo vsaj za vzdr\u017eevanje osnovne infrastrukture tega po\u010detja, se pravi vlaganja v produkcijo umetnika, nekak\u0161en finan\u010dni stimulans v obliki zasebnih zbiralcev tudi doma. Ker teh ni (ali pa skoraj ni) bi na njihovo mesto, vsaj v kontekstu nabav za javne zbirke, lahko vsko\u010dila dr\u017eava. V tem primeru bi bil zakon o obveznem dele\u017eu za umetnost v investicijskih projektih gotovo dobrodo\u0161el. Verjetno bi tudi dav\u010dna olaj\u0161ava za nakup umetni\u0161kih del spodbudila vlaganja zasebnikov na tem podro\u010dju. Poleg tega dr\u017eava \u017ee sedaj sofinancira udele\u017ebo slovenskih galerij na sejmih za sodobno umetnost in s tem ustvarja vsaj minimalne pogoje za udele\u017ebo na teh prireditvah, ki so za galerije same, ob umanjkanju prej na\u0161tetih dejstev, prevelik finan\u010dni zalogaj.<\/p>\n

Kak\u0161ne na\u010drte imate v \u0160KUC-u v tem letu?<\/strong><\/p>\n

\u0160kuc ima tako v leto\u0161njem kot v prihodnjih letih vizijo nadaljnje afirmacije neodvisne kulturne produkcije v Sloveniji, ki kljub nespornim uspehom, ki jih dosega, \u0161e vedno ne u\u017eiva zaslu\u017eene javne podpore.<\/p>\n

Pomemben dejavnik na\u0161ega delovanja je tudi vklju\u010devanje in zaposlovanje mladih ustvarjalcev in aktivistov, ki s tem dobijo prilo\u017enost za za\u010detek profesionalne poti in za kontinuirano ustvarjalno delo.<\/p><\/blockquote>\n

\u0160KUC \u017eeli \u0161e naprej aktivno sodelovati pri ustvarjanju odprte dru\u017ebe, ki \u0161\u010diti ranljive skupnosti in manj\u0161ine. To \u017eelimo dose\u010di z ozave\u0161\u010danjem \u0161ir\u0161e skupnosti ter z omogo\u010danjem delovanja aktivistom, ki delujejo na tem podro\u010dju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos bo minilo 45 let od ustanovitve Dru\u0161tva \u0160kuc, enega osrednjih nosilcev neodvisne kulture pri nas. \u0160tudentski kulturno-umetni\u0161ki center (\u0160KUC) je nastal leta 1972 zaradi \u017eelje po dru\u017ebenih spremembah, ki so bile glasno izra\u017eene v \u0161tudentskem gibanju v Ljubljani leta 1968. Njihova prioriteta je danes uveljavljanje in utrjevanje neodvisne kulturne produkcije. \u0160KUC je del mre\u017ee … Preberi ve\u010d o Iz prve vrste: Dru\u0161tvo \u0160kuc<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1203","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1203"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1204,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203\/revisions\/1204"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}