{"id":12008,"date":"2026-07-31T10:13:49","date_gmt":"2026-07-31T10:13:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=12008"},"modified":"2026-07-31T15:17:38","modified_gmt":"2026-07-31T15:17:38","slug":"asociacija-analizira-koalicijska-pogodba-za-mandat-2026-2030","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/07\/31\/asociacija-analizira-koalicijska-pogodba-za-mandat-2026-2030\/","title":{"rendered":"Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 \u2013 2030"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"334\" src=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Koalicijska_IMG-1-1024x334.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-12011\" srcset=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Koalicijska_IMG-1-1024x334.png 1024w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Koalicijska_IMG-1-300x98.png 300w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Koalicijska_IMG-1-768x251.png 768w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Koalicijska_IMG-1.png 1179w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p><strong>Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026\u20132030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na razli\u010dnih podro\u010djih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Podro\u010dje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dedi\u0161\u010dine in razvoja umetni\u0161kega ustvarjanja, temve\u010d ima \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobra\u017eevanje in vsesplo\u0161no povezanost dru\u017ebe.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih u\u010dinkov na podro\u010dje kulture, mo\u017enega vpliva na kulturno-umetni\u0161ki sektor ter \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vpra\u0161anjem financiranja kulture, polo\u017eaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo prilo\u017enosti za izbolj\u0161anje polo\u017eaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoje\u010de stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, ob\u010dinstva in drugi dele\u017eniki razli\u010dne, vendar medsebojno povezane vloge.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-center\"><strong><a href=\"https:\/\/img.rtvslo.si\/_files\/2026\/05\/21\/28_620481925533925398_21-05-2026-0682_001.pdf\"><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-bright-blue-color\">POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE<\/mark><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p><strong><u>Vsebina koalicijske pogodbe<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Kulturo <\/strong>v pogodbi najdemo v 11. poglavju, kjer so na\u0161teti tudi predvideni ukrepi., in sicer:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Prestrukturiranje finan\u010dne kulturne sheme. Ve\u010d denarja za kulturne vsebine in manj za birokracijo v kulturi;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-dark-purple-color\">Noveliranje Zakona o RTV z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavo<\/mark>da;<\/li>\n\n\n\n<li>Hitra, u\u010dinkovita in racionalna infrastrukturna prenova javnih zavodov za njihovo opolnomo\u010denje kot nosilcev kulture na celotni vertikali slovenske kulturne politike;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-purple-color\">Ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Prenova in nadgradnja akcijskega na\u010drta za kulturo;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-dark-purple-color\">Revizija transparentnosti lastni\u0161tva medijev in u\u010dinkovito sankcioniranje kr\u0161iteljev;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Prenova zakona o medijih z namenom zagotavljanja svobode izra\u017eanja dr\u017eavljanov;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-purple-color\">Posodobitev zakonodaje z dav\u010dnimi olaj\u0161avami za vlaganje v kulturo;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Pregled u\u010dinkovitosti Ministrstva za kulturo pri porabi sredstev iz Programa evropske kohezijske politike 2021\u20132027 in NOO ter intenzivno vklju\u010devanje kulture pri na\u010drtovanju sredstev za novo evropsko kohezijsko perspektivo;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-dark-purple-color\">Celovita prenova Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Priprava in sprejetje celovite Nacionalne strategije arhitekture;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-dark-purple-color\">Vzpostavitev nacionalnega programa za internacionalizacijo kulture;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura) in prehod na podatkovno podprto odlo\u010danje (evidence-based policy) z uvedbo javnih evalvacijskih mehanizmov;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-purple-color\">Gradnja ob\u010dinstva kot osrednja strate\u0161ka naloga kulturne politike. Poseben poudarek na umetni\u0161ki in kulturni produkciji v slovenskem jeziku;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Sprejetje Zakona o slovenskem jeziku kot nadomestilo za obstoje\u010di Zakon o javni rabi sloven\u0161\u010dine in celovito re\u0161evanje problematike rabe slovenskega jezika, zlasti na podro\u010dju izobra\u017eevanja. Slovenski jezik se opredeli kot identitetno jedro slovenske kulture;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-purple-color\">Prenova zakonodaje, ki ureja avdiovizualno ustvarjenje in okrepitev financiranja z uvedbo izvenprora\u010dunskih virov;<\/mark><\/li>\n\n\n\n<li>Revizija uspe\u0161nosti \u010drpanja evropskih sredstev v dosedanje realizacije projekta Vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura) ;<\/li>\n\n\n\n<li><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-dark-purple-color\">Pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike (v vrednosti 200 EUR) za spodbujanje obiska kulturnih prireditev in nakupa knjig;<\/mark><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>Kultura ali pa potrebe sektorja in dele\u017enikov, ki ga sestavljajo, so vtkane tudi v <strong>temeljna izhodi\u0161\u010da<\/strong> za koalicijsko pogodbo, koalicijske zaveze na ravni resorja za <strong>finance<\/strong>, resorja za <strong>gospodarstvo, delo in \u0161port<\/strong>, resorja za <strong>notranje zadeve in javno upravo<\/strong>, resorja za <strong>lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj<\/strong>, resorja za <strong>demografijo, dru\u017eino in socialne zadeve<\/strong>, resorja za <strong>evropske in zunanje zadeve<\/strong> ter resorja za <strong>zamejce in Slovence po svetu<\/strong>, premalo pa se odrazijo v zavezah na podro\u010djih resorja za <strong>izobra\u017eevanje, znanost in mladino<\/strong>, resorja za <strong>kmetijstvo<\/strong>, ter resorja za <strong>zdravstvo<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Pri\u010dujo\u010do analizo smo pripravili v odziv na koalicijske zaveze ter kot <mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">uvodni prispevek dru\u0161tva Asociacija v bodo\u010do kulturno-politi\u010dno razpravo<\/mark>.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity\"\/>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"109\" src=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Temeljna-1024x109.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-12027\" srcset=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Temeljna-1024x109.png 1024w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Temeljna-300x32.png 300w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Temeljna-768x82.png 768w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Temeljna.png 1098w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-center\">(poglavje I., stran 1-3)<\/p>\n\n\n<div id=\"accordions-12013\" class=\"accordions-12013 accordions\" data-accordions={&quot;lazyLoad&quot;:true,&quot;id&quot;:&quot;12013&quot;,&quot;event&quot;:&quot;click&quot;,&quot;collapsible&quot;:&quot;true&quot;,&quot;heightStyle&quot;:&quot;content&quot;,&quot;animateStyle&quot;:&quot;swing&quot;,&quot;animateDelay&quot;:1000,&quot;navigation&quot;:true,&quot;active&quot;:999,&quot;expandedOther&quot;:&quot;no&quot;,&quot;URLHash&quot;:&quot;no&quot;,&quot;headerToggle&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTop&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTopOffset&quot;:100,&quot;stats&quot;:&quot;no&quot;}>\r\n                <div id=\"accordions-lazy-12013\" class=\"accordions-lazy\" accordionsId=\"12013\">\r\n                    <\/div>\r\n\r\n    <div class=\"items\"  style=\"display:none\" >\r\n    \r\n            <div post_id=\"12013\" itemcount=\"0\"  header_id=\"header-1785485563182\" id=\"header-1785485563182\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785485563182 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Temeljne usmeritve koalicije in kultura: ustvarjalnost kot razvojna vrednost\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785485563182\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785485563182\" class=\"accordions-head-title\">Temeljne usmeritve koalicije in kultura: ustvarjalnost kot razvojna vrednost<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785485563182 \">\r\n                <p>&nbsp;<\/p>\n<p>Koalicijska pogodba med temeljnimi usmeritvami izpostavlja <span style=\"color: #008080\">decentralizacijo, debirokratizacijo, ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj posameznika ter dr\u017eavo, ki temelji na znanju, inovacijah, pravi\u010dnosti in kakovosti \u017eivljenja.<\/span> V ospredje postavlja <span style=\"color: #008080\">dostojanstvo posameznika, njegovo samostojnost ter mo\u017enost, da razvija svoje sposobnosti in uresni\u010duje svoje potenciale.<\/span><\/p>\n<p>Tak\u0161na izhodi\u0161\u010da so pomembna tudi za podro\u010dje kulture, umetnosti in medijev. <span style=\"color: #008080\">Ustvarjalci in kulturni delavci niso zgolj prejemniki javne podpore, temve\u010d nosilci znanja, ustvarjalnosti, inovacij, dru\u017ebene refleksije in razvoja skupnosti.<\/span> Kulturno delo zato ni in ne sme biti razumljeno kot socialna kategorija ali korektiv za tiste, ki se ne morejo vklju\u010diti v druge oblike dela. Gre za specifi\u010dno podro\u010dje dela, pri katerem dr\u017eava prepoznava javni interes, ker njegova vrednost ni iz\u010drpana zgolj v neposrednem finan\u010dnem u\u010dinku, temve\u010d se ka\u017ee v \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih, izobra\u017eevalnih, razvojnih in identitetnih u\u010dinkih.<\/p>\n<p>Prav zato je pomembno, da se tudi kulturno delo razume kot razvojna kategorija. Ustvarjalci ustvarjajo nove ideje, vsebine, znanja in perspektive, ki bogatijo dru\u017ebo, pove\u010dujejo njeno inovativnost, krepijo kriti\u010dno mi\u0161ljenje ter prispevajo h kakovosti \u017eivljenja. Dostojanstvo kulturnega dela pomeni tudi, da ga obravnavamo skladno z njegovo dejansko vlogo in u\u010dinki, ne pa skozi poenostavljene predstave o kulturi kot podro\u010dju odvisnosti od javnih sredstev.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\">\u010ce \u017eeli dr\u017eava ustvarjati pogoje, v katerih lahko posamezniki razvijajo svoje talente in dosegajo svoje potenciale, mora to veljati tudi za ustvarjalce. To pomeni stabilno, predvidljivo in razvojno okolje, v katerem lahko umetniki, kulturni delavci, nevladne organizacije in drugi producenti svoje delo opravljajo profesionalno, odgovorno in dolgoro\u010dno.<\/span> Javna podpora kulturi zato ni nasprotje samostojnosti posameznika, temve\u010d mehanizem, s katerim dr\u017eava omogo\u010da razvoj dejavnosti, katerih u\u010dinki presegajo neposredno tr\u017eno logiko.<\/p>\n<p>Pri tem ima posebno vlogo nevladni sektor, ki je eden klju\u010dnih prostorov kulturne produkcije, inovacij in vklju\u010devanja razli\u010dnih dru\u017ebenih skupin. Nevladne organizacije pogosto delujejo kot okolje, kjer nastajajo nove umetni\u0161ke prakse, kjer se razvijajo talenti ter kjer kultura prihaja do razli\u010dnih ob\u010dinstev tudi zunaj tradicionalnih institucij. Krepitev kulturnega ekosistema zato pomeni tudi ustvarjanje pogojev, v katerih lahko javni zavodi, nevladne organizacije in samostojni delavci v kulturi medsebojno dopolnjujejo svoje vloge.<\/p>\n<p>Na\u010delo u\u010dinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev je pomembno tudi za kulturo. Vendar <span style=\"color: #008080\">u\u010dinkovitosti<\/span> na tem podro\u010dju <span style=\"color: #008080\">ni mogo\u010de meriti zgolj s kratkoro\u010dnimi finan\u010dnimi kazalniki, temve\u010d tudi z dolgoro\u010dnimi u\u010dinki:<\/span> kakovostjo ustvarjenih del, razvojem ustvarjalnih potencialov, dostopnostjo kulture, mednarodno prepoznavnostjo ter vplivom na skupnost. Prav zato mora debirokratizacija pomeniti predvsem odpravljanje nepotrebnih ovir, ve\u010d zaupanja in bolj\u0161e pogoje za ustvarjanje.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\"><strong>Prilo\u017enost novega mandata je zato v tem, da se na\u010dela razvoja, samostojnosti in odgovornosti prenesejo tudi na kulturno podro\u010dje. Kultura ni izjema od razvojnih prizadevanj dr\u017eave, temve\u010d eden od prostorov, kjer se razvoj dru\u017ebe dejansko ustvarja.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12013\" itemcount=\"1\"  header_id=\"header-1785485697976\" id=\"header-1785485697976\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785485697976 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Temeljna izhodi\u0161\u010da: kultura kot dedi\u0161\u010dina, skupna vrednota in prostor prihodnosti\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785485697976\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785485697976\" class=\"accordions-head-title\">Temeljna izhodi\u0161\u010da: kultura kot dedi\u0161\u010dina, skupna vrednota in prostor prihodnosti<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785485697976 \">\r\n                <p>&nbsp;<\/p>\n<p>Koalicijska pogodba v svojih temeljnih izhodi\u0161\u010dih poudarja spo\u0161tovanje kulture in tradicije ter hvale\u017enost prednikom za ustvarjeno. Skrb za kulturno dedi\u0161\u010dino, zgodovinski spomin in dose\u017eke preteklih generacij je vsekakor pomemben del odnosa skupnosti do same sebe, saj kultura povezuje generacije, prena\u0161a znanja in oblikuje ob\u010dutek pripadnosti.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\">Ob tem pa kultura ni zgolj varovanje in ohranjanje \u017ee ustvarjenega, temve\u010d tudi prostor, kjer dru\u017eba razume svojo sedanjost, ustvarja prihodnost in razvija nove pomene. <\/span>Tradicija ni nespremenljiv predmet varovanja, ampak \u017eiv proces, ki se skozi generacije dopolnjuje, interpretira in nadgrajuje. Prav zato spo\u0161tovanje kulturne dedi\u0161\u010dine ne pomeni odpovedi ustvarjalni svobodi, kriti\u010dnemu mi\u0161ljenju ali sodobnim umetni\u0161kim izrazom. \u017diva kultura nastaja v dialogu med spominom in novimi idejami, med podedovanimi vrednotami in ustvarjalnostjo novih generacij. Prihodnja kulturna politika bo zato morala povezati skrb za dedi\u0161\u010dino, podporo vrhunski ustvarjalnosti, razvoj sodobnih umetni\u0161kih praks in prostor za raznolik kulturni izraz.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\"><strong>Klju\u010dno vpra\u0161anje ne bo, ali kultura spo\u0161tuje tradicijo, temve\u010d kako jo razume: najmo\u010dnej\u0161a kulturna politika je tista, ki varuje dose\u017eke prej\u0161njih generacij in hkrati ustvarja pogoje, da bodo dana\u0161nji ustvarjalci oblikovali kulturno dedi\u0161\u010dino prihodnosti.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    <\/div>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n            <\/div>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"122\" src=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Kultura-1024x122.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-12028\" srcset=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Kultura-1024x122.png 1024w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Kultura-300x36.png 300w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Kultura-768x91.png 768w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Kultura.png 1169w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-center\">(poglavje II.11, stran 27-28)<\/p>\n\n\n<div id=\"accordions-12019\" class=\"accordions-12019 accordions\" data-accordions={&quot;lazyLoad&quot;:true,&quot;id&quot;:&quot;12019&quot;,&quot;event&quot;:&quot;click&quot;,&quot;collapsible&quot;:&quot;true&quot;,&quot;heightStyle&quot;:&quot;content&quot;,&quot;animateStyle&quot;:&quot;swing&quot;,&quot;animateDelay&quot;:1000,&quot;navigation&quot;:true,&quot;active&quot;:999,&quot;expandedOther&quot;:&quot;no&quot;,&quot;URLHash&quot;:&quot;no&quot;,&quot;headerToggle&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTop&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTopOffset&quot;:100,&quot;stats&quot;:&quot;no&quot;}>\r\n                <div id=\"accordions-lazy-12019\" class=\"accordions-lazy\" accordionsId=\"12019\">\r\n                    <\/div>\r\n\r\n    <div class=\"items\"  style=\"display:none\" >\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"0\"  header_id=\"header-1785486699557\" id=\"header-1785486699557\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785486699557 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Prestrukturiranje finan\u010dne sheme ali \u00bbve\u010d ustvarjalnosti in manj birokracije: cilj, ki ga velja podpreti, vendar potrebuje jasno vsebino\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785486699557\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785486699557\" class=\"accordions-head-title\">Prestrukturiranje finan\u010dne sheme ali \u00bbve\u010d ustvarjalnosti in manj birokracije: cilj, ki ga velja podpreti, vendar potrebuje jasno vsebino<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785486699557 \">\r\n                <p>Napoved koalicije o <span style=\"color: #800080\">\u00bbve\u010d denarja za kulturne vsebine in manj za birokracijo v kulturi\u00ab<\/span> je ena tistih usmeritev, s katero se je te\u017eko ne strinjati. Kulturni sektor \u017ee dolgo opozarja, da administrativne obremenitve pogosto presegajo razumne okvire in ustvarjalcem jemljejo \u010das ter sredstva, ki bi morala biti namenjena ustvarjanju. \u010ce bo napovedana debirokratizacija pomenila poenostavitev postopkov, ve\u010d zaupanja v prejemnike javnih sredstev ter prehod od pretiranega preverjanja ra\u010dunov k spremljanju dose\u017eenih ciljev in u\u010dinkov, gre za spremembo, ki jo velja pozdraviti.<\/p>\n<p>Prav neodvisna kultura, torej nevladne organizacije ter samostojni delavci v kulturi, je lahko pri tem del re\u0161itve. Nevladne organizacije in samostojni delavci v kulturi \u017ee danes delujejo z bistveno manj administrativnimi plastmi kot \u0161tevilni javni zavodi, zato bi lahko bili med prvimi, ki bi pokazali, kako je mogo\u010de javna sredstva upravljati u\u010dinkovito, pregledno in z manj birokracije. Evropski programi, kot je Ustvarjalna Evropa, \u017ee vrsto let uporabljajo poenostavljene modele financiranja, ki temeljijo na doseganju dogovorjenih rezultatov in ne na pretiranem administrativnem dokazovanju vsakega stro\u0161ka. Tak\u0161ne re\u0161itve bi bilo smiselno prenesti tudi v slovenski sistem javnega financiranja kulture.<\/p>\n<p><span style=\"color: #800080\">Hkrati pa bo treba zelo natan\u010dno pojasniti, kaj ministrstvo razume pod pojmom \u00bbbirokracija\u00ab. <\/span>\u010ce ta pomeni odpravo nepotrebnih administrativnih postopkov, je to korak v pravo smer. \u010ce pa bi se pod isto oznako zna\u0161le nevladne organizacije, producenti, vsebinske mre\u017ee in stanovska dru\u0161tva ali druga podporna infrastruktura in podporni poklici v kulturi, ki umetnikom omogo\u010dajo produkcijo, distribucijo, mednarodno sodelovanje, administrativno podporo in dostop do ob\u010dinstva, bi lahko dosegli ravno nasproten u\u010dinek. \u0160tevilni ustvarjalci namre\u010d brez tak\u0161nega podpornega okolja svojega dela sploh ne bi mogli razvijati ali predstavljati javnosti. Posebej pomembno bo tako zmanj\u0161evanje odvzeti stran od ravni ideje in na\u010delnosti ter kakr\u0161no koli zmanj\u0161evanje utemeljiti na jasnih izkazih in \u0161tudijah u\u010dinka. \u0160e bolj pomembno bo ob tem zagotoviti in izkazati, kako bi morebitno zmanj\u0161anje \u0161tevila birokratov in drugih zaposlenih na ministrstvu, v javnih zavodih, skladih in agencijah ob pove\u010dani u\u010dinkovitosti ohranilo in celo nadgradilo infrastrukturo, da bo ta nudila ve\u010d za ustvarjalce.<\/p>\n<p>Ob tem velja posebno pozornost nameniti tudi ve\u010dkrat izra\u017eenemu stali\u0161\u010du ministrice, da mora dr\u017eava podpirati predvsem \"dejanske\" oziroma \"vrhunske\" ustvarjalce. Gre za formulacijo, ki odpira ve\u010d vpra\u0161anj kot odgovorov. Kulturna politika mora temeljiti na jasnih, transparentnih in strokovno utemeljenih merilih, ne pa na nejasnih vrednostnih opredelitvah o tem, kdo je \"pravi\" ali \"vrhunski\" ustvarjalec. Vrhunskost namre\u010d ni izhodi\u0161\u010de kulturne politike, temve\u010d njen cilj. Naloga dr\u017eave je pri tem ustvarjati pogoje, v katerih lahko vrhunski ustvarjalci nastajajo, se razvijajo in dosegajo ob\u010dinstva. Zato bo pomembno, da ministrstvo pojasni, kako razume ta pojem in kako bo zagotavljalo enakopravno obravnavo razli\u010dnih oblik in kariernih razvojnih stopenj ustvarjalnega in kulturnega dela.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>\u010ce bo debirokratizacija pomenila manj administrativnih ovir, ve\u010d zaupanja, enostavnej\u0161e postopke in ve\u010d sredstev za kakovostne kulturne programe, lahko predstavlja pomemben korak naprej. \u010ce pa bi postala predvsem sinonim za zmanj\u0161evanje neodvisnega podpornega in produkcijskega okolja brez sistemskih re\u0161itev, obstaja nevarnost, da bodo ustvarjalci ostali brez infrastrukture, ki jim omogo\u010da delo. Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ni, ali potrebujemo manj birokracije, temve\u010d kako bomo ta cilj uresni\u010dili, ne da bi pri tem oslabili pogoje za ustvarjanje oziroma kako bomo z manj birokracije ustvarjalcem zagotovili ve\u010d mo\u017enosti za ustvarjanje. Debirokratizacija mora biti reforma postopkov, ne zmanj\u0161evanje kulturnega ekosistema.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"1\"  header_id=\"header-1785488397360\" id=\"header-1785488397360\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488397360 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Nov akcijski na\u010drt. Tudi kulturna strategija? \u2013 prenova mora temeljiti na u\u010dinkih in kontinuiteti\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488397360\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488397360\" class=\"accordions-head-title\">Nov akcijski na\u010drt. Tudi kulturna strategija? \u2013 prenova mora temeljiti na u\u010dinkih in kontinuiteti<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488397360 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">prenovo akcijskega na\u010drta za izvajanje veljavne kulturne strategije,<\/span> ministrica za kulturo pa v javnosti napoveduje tudi pripravo nove Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo. Strate\u0161ki dokumenti kulturne politike so pomembno orodje dolgoro\u010dnega razvoja podro\u010dja, zato je mestoma lahko razumljivo, da jih je ob spremenjenih, predvsem izjemnih okoli\u0161\u010dinah smiselno spremljati, evalvirati in po potrebi nadgrajevati. <span style=\"color: #800080\">Hkrati pa mora biti temeljno na\u010delo kulturne politike njena kontinuiteta<\/span> \u2013 strate\u0161ki dokumenti ne smejo postati predmet menjave ob vsakem politi\u010dnem ciklu, temve\u010d morajo temeljiti na dose\u017eenih u\u010dinkih, strokovni presoji in dolgoro\u010dnih ciljih.<\/p>\n<p>V Asociaciji smo bili v preteklosti kriti\u010dni do ReNPK 2022\u20132029, priprava katere se je za\u010dela v \u010dasu ministra za kulturo Zorana Pozni\u010da in kon\u010dala pod ministrom dr. Vaskom Simonitijem, saj smo v njej prepoznali vrsto pomanjkljivosti: neustrezno obravnavo nevladne kulture in takrat \u0161e samozaposlenih v kulturi, preozko razumevanje dru\u017ebene vloge kulture ter pomanjkanje vklju\u010dujo\u010dega procesa priprave od nastopa ministra dr. Vaska Simonitija dalje. Veljavna ReNPK 2024\u20132031 je v tem smislu prinesla pomembne premike. Dokument kulturo razume \u0161ir\u0161e \u2013 kot podro\u010dje oblikovanja narodne identitete, ustvarjalnosti, razvoja, dru\u017ebene povezanosti in javnega interesa \u2013, jasneje prepoznava razli\u010dne dele\u017enike kulturnega ekosistema ter uvaja sodobnej\u0161i pogled na povezovanje kulture z drugimi politikami in podro\u010dji dru\u017ebenega razvoja, kar vse odra\u017ea kulturne politike skupnega in \u0161ir\u0161ega evropskega prostora. <span style=\"color: #008080\"><strong>Prav zato morata morebitna nova strategija, \u010de je potrebna, in spremljajo\u010di akcijski na\u010drt izhajati iz analize u\u010dinkov veljavne ReNPK in ohraniti tiste premike, ki predstavljajo napredek kulturne politike. Prenova ne sme pomeniti prekinjanja procesov, ki so se \u0161ele vzpostavili, temve\u010d mora pokazati, katere nove okoli\u0161\u010dine ali potrebe zahtevajo spremembe in kako bodo te prispevale k nadaljnjemu razvoju in ne destabilizaciji podro\u010dja.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Posebej pomemben bo akcijski na\u010drt, saj se prav v njem strate\u0161ke usmeritve prevedejo v konkretne ukrepe, \u010dasovnice, odgovornosti in finan\u010dne vire. Tudi pri njegovi pripravi <span style=\"color: #800080\">pri\u010dakujemo odprt in strukturiran dialog najmanj z vsemi tremi stebri kulturnega sektorja \u2013 javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in samostojnimi delavci v kulturi.<\/span> Pomembno je, da akcijski na\u010drt ne ostane zgolj seznam ukrepov, temve\u010d postane orodje za spremljanje u\u010dinkov kulturne politike.<\/p>\n<p>Ob tem opozarjamo, da nobena strategija sama po sebi ne more zagotoviti razvoja podro\u010dja brez ustrezne finan\u010dne podpore. Izku\u0161nje z veljavno ReNPK ka\u017eejo, da je bil pomemben napredek dose\u017een pri konceptualnih premikih in prepoznavanju izzivov, vendar bodo za dejanske spremembe potrebna tudi zadostna sredstva in jasna ter \u0161iroka politi\u010dna zavezanost njihovemu izvajanju.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"2\"  header_id=\"header-1785487319605\" id=\"header-1785487319605\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785487319605 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Prenova ZUJIK-a: spremembe morajo temeljiti na u\u010dinkih in dialogu\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785487319605\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785487319605\" class=\"accordions-head-title\">Prenova ZUJIK-a: spremembe morajo temeljiti na u\u010dinkih in dialogu<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785487319605 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">celovito prenovo Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo<\/span> (ZUJIK), kar je napoved, ki zahteva posebno pozornost. ZUJIK je namre\u010d septembra lani po ve\u010d kot dveh desetletjih pri\u010dakovanj kulturnega sektorja do\u017eivel obse\u017enej\u0161o prenovo. Spremembe niso bile popolne in tudi takrat je bilo jasno, da bo nekatere re\u0161itve v prihodnje treba spremljati ter po potrebi nadgrajevati. A kot smo izpostavili v <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/09\/30\/sprejta-dolgo-pricakovana-sprememba-krovnega-zakona-na-podrocju-kulture-zujik-i\/\">odzivu na sprejeto novelo<\/a>, novi zakon vsebuje ve\u010d pomembnih pridobitev, katerih u\u010dinki se v praksi \u0161e niso mogli v celoti pokazati.<\/p>\n<p><span style=\"color: #800080\">Pomemben del teh sprememb je bil v kulturnem sektorju izrazito dobro sprejet,<\/span> saj je prinesel velik premik v razumevanju polo\u017eaja ustvarjalnega in kulturnega dela. Po dolgih letih se je ponovno potrdilo, da kulturno delo ni zgolj projektna dejavnost, temve\u010d poklicna pot, ki zahteva ustrezne pogoje za razvoj, socialno varnost in dostojanstvo. Prav ob\u010dutek, da <span style=\"color: #800080\">dru\u017eba prepoznava vrednost ustvarjalnega in kulturnega dela,<\/span> je bil eden pomembnih u\u010dinkov sprejetih sprememb.<\/p>\n<p>Med pomembnej\u0161imi novostmi je uvedba tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi, za katero si je sektor prizadeval ve\u010d let. Ta predstavlja pomemben korak k priznavanju dejstva, da kulturna kariera ni enaka kratkotrajnemu projektnemu delu, temve\u010d se razvija skozi \u010das in zahteva ustreznej\u0161e razvojne ter socialne pogoje. Sistem \u0161e ni v celoti za\u017eivel, saj se bo vi\u0161ja osnova za pla\u010dilo prispevkov glede na obdobje delovanja v celoti uveljavila \u0161ele leta 2029. Prav zato bi bilo za morebitne nadaljnje spremembe nujno najprej zagotoviti dovolj dolgo obdobje izvajanja in na podlagi podatkov oceniti njegove dejanske u\u010dinke.<\/p>\n<p>Pomembno bo tudi, da bo ministrstvo aktivno podprlo izvajanje sistema v praksi. Vpis v karierno dinamiko zahteva zbiranje dokazil o preteklem delovanju, kar je za nekatere samostojne delavce v kulturi zahtevna administrativna naloga. Cilj reforme ne sme biti zgolj formalna uvedba nove pravice, temve\u010d njena dejanska dostopnost vsem, ki jim je namenjena. Pri birokratskemu postopku smo jim posku\u0161ali pomagati predvsem v <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/04\/23\/servis-kako-oddati-vlogo-za-karierno-dinamiko\/\">dru\u0161tvu Asociacija<\/a>, saj Ministrstvo za kulturo ni zavzelo najbolj proaktivne dr\u017ee, kar bi veljalo popraviti.<\/p>\n<p>Prenovljeni ZUJIK je uvedel tudi druge pomembne izbolj\u0161ave. Drsni cenzus za samostojne delavce v kulturi omogo\u010da bolj predvidljivo na\u010drtovanje dela in prepre\u010duje, da bi manj\u0161e preseganje prihodkov avtomati\u010dno pomenilo popolno izgubo pravice do pla\u010dila prispevkov. To je posebej pomembno v poklicu, kjer se tudi ustvarjalci, katerih delo je donosnej\u0161e, soo\u010dajo z dejstvom, da so prihodki pogosto neredni, projektne prilo\u017enosti nepredvidljive, ustvarjalci pa se soo\u010dajo z obdobji zmanj\u0161anega obsega dela, bolni\u0161kimi odsotnostmi ali skrbstvenimi obveznostmi. Zakonodaja, ki je v veljavi, so\u010dasno pomembno krepi na\u010delo, da mora biti ustvarjalno in kulturno delo, najmanj kadar poteka v kontekstu javnega v kulturi, ustrezno ovrednoteno.<\/p>\n<p>Kot pomembne je treba razumeti tudi spremembe, ki krepijo <span style=\"color: #800080\">polo\u017eaj nevladnih organizacij v kulturi<\/span>. ZUJIK jasneje prepoznava vlogo nevladnih organizacij kot izvajalcev javnega interesa ter razlikuje med poklicnimi in ljubiteljskimi organizacijami. Zvi\u0161uje tudi kriterija za pridobitev statusa v javnem interesu. Hkrati vzpostavlja jasno podlago za bolj odzivno vrednotenje pogodb glede na inflacijo, \u017eivljenjske stro\u0161ke in stro\u0161ke dela.<\/p>\n<p>Pomembna pridobitev prenovljenega zakona je tudi <span style=\"color: #800080\">vzpostavitev strukturiranega dialoga med ministrstvom in tremi klju\u010dnimi stebri kulturnega sektorja:<\/span> samostojnimi delavci v kulturi, nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Tak\u0161en dialog omogo\u010da, da se izzivi in razvojne usmeritve naslavljajo na podlagi izku\u0161enj naj\u0161ir\u0161ega spektra iz prakse, strokovnih argumentov in skupnega iskanja re\u0161itev. Prav vpra\u0161anje dialoga bo eden klju\u010dnih preizkusov prihodnje kulturne politike. Morebitne nadaljnje spremembe ZUJIK-a ne bi smele temeljiti na predpostavki, da so bile pretekle spremembe same po sebi problemati\u010dne, temve\u010d na preverljivih analizah u\u010dinkov in vklju\u010devanju vseh relevantnih dele\u017enikov. \u010ce je cilj nadaljnja krepitev kakovosti in vrhunskosti slovenske kulture kot osrednji del javnega interesa, je treba razumeti, da vrhunskost ni rezultat zmanj\u0161evanja pogojev za delo ustvarjalcev, temve\u010d rezultat okolja, v katerem lahko ustvarjalci dolgoro\u010dno razvijajo svoje potenciale.<\/p>\n<p>Ministrica je v nastopih pri spremembah krovnega zakona napovedala krepitev osrednje vloge javnih zavodov v slovenski kulturi, kar je mogo\u010de razumeti kot pomembno priznanje njihovega pomena. Hkrati vloga javnih zavodov ne more v polnosti zasesti osrednjega mesta, \u010de ne obstaja znotraj \u0161ir\u0161ega kulturnega ekosistema, v katerem imajo svoje nepogre\u0161ljive vloge tudi samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi producenti, vklju\u010dno s podporno infrastrukturo. <span style=\"color: #800080\">Stabilen kulturni sistem in \u0161iroka dostopnost kulture dr\u017eavljamov lahko nastaja le na podlagi sodelovanja vseh njegovih delov.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>\u010ce bodo morebitne spremembe ZUJIK tako pomenile odpravljanje administrativnih ovir, izbolj\u0161anje izvajanja zakona in nadgradnjo obstoje\u010dih re\u0161itev, jih je mogo\u010de podpreti. \u010ce pa bi pomenile zmanj\u0161evanje \u017ee dose\u017eenih pravic, oslabitev polo\u017eaja posameznih skupin ustvarjalcev ali ukinitev mehanizmov dialoga, bi to pomenilo korak nazaj za razvoj kulturnega ekosistema. Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ni, ali ZUJIK potrebuje nadaljnje izbolj\u0161ave, temve\u010d ali bodo te temeljile na dokazih, dialogu in razumevanju dejanskih pogojev, v katerih kulturni sektor deluje. Prenova zakona mora biti prilo\u017enost za nadgradnjo sistema, ne za razveljavljanje re\u0161itev, ki so rezultat prizadevanj in potreb sektorja in se v praksi \u0161e niso niti v celoti uveljavile.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"3\"  header_id=\"header-1785487553414\" id=\"header-1785487553414\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785487553414 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Medijska zakonodaja: med obljubo ve\u010dje svobode in vpra\u0161anjem neodvisnosti\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785487553414\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785487553414\" class=\"accordions-head-title\">Medijska zakonodaja: med obljubo ve\u010dje svobode in vpra\u0161anjem neodvisnosti<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785487553414 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">noveliranje Zakona o RTV z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda ter prenovo Zakona o medijih z namenom zagotavljanja svobode izra\u017eanja dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov.<\/span> Ob tem napoveduje tudi <span style=\"color: #800080\">revizijo transparentnosti lastni\u0161tva medijev in u\u010dinkovitej\u0161e sankcioniranje kr\u0161itev.<\/span> Gre za podro\u010dja, ki so za delovanje demokrati\u010dne dru\u017ebe in kulturnega prostora izjemnega pomena, zato bo klju\u010dno vpra\u0161anje, v katero smer bodo predlagane spremembe dejansko \u0161le.<\/p>\n<p><span style=\"color: #800080\">Medijska zakonodaja<\/span> ne sme biti razumljena zgolj kot vpra\u0161anje upravljanja institucij ali regulacije trga, temve\u010d <span style=\"color: #800080\">mora zagotavljati pogoje za neodvisno, kakovostno in raznoliko medijsko produkcijo.<\/span> Posebej pomembno je, da oba zakona jasno prepoznata pomen nekomercialnih in neodvisnih medijev, civilnodru\u017ebenih producentov vsebin ter polo\u017eaja delavk in delavcev v medijskem sektorju, med njimi tudi samostojnih novinarjev ter \u0161tevilnih samostojnih delavcev v kulturo, ki v prekariziranih pogojih pogosto nosijo pomemben del produkcijskega bremena.<\/p>\n<p>Pri preteklih spremembah Zakona o medijih so se v kulturnem in medijskem sektorju \u017ee pojavljali pomisleki glede vpliva zakonodajnih re\u0161itev na polo\u017eaj neodvisnih producentov, projektno financiranje ter prostor za kriti\u010dne in raznolike glasove. Zato bo pomembno, da bo prihodnja prenova potekala pregledno, vklju\u010dujo\u010de in ob upo\u0161tevanju izku\u0161enj tistih, ki v tem okolju dejansko delujejo.<\/p>\n<p>Posebej pozorno bo treba spremljati, kako bodo spremembe vplivale na javne razpise, podporne mehanizme in pogoje za nastajanje nekomercialnih in preiskovalnih medijskih vsebin. <span style=\"color: #800080\">Svoboda izra\u017eanja namre\u010d ni zagotovljena zgolj z odsotnostjo formalnih omejitev, temve\u010d tudi z zagotavljanjem pogojev, v katerih lahko razli\u010dni ustvarjalci, novinarji in producenti svoje delo opravljajo dostojno, poglobljeno in neodvisno. Poseben poudarek bi pri tem morali nameniti tudi vsebinam, ki vrednotijo in promovirajo doma\u010do kulturo in umetnost.<\/span><\/p>\n<p>Napoved ve\u010dje transparentnosti lastni\u0161tva medijev in u\u010dinkovitej\u0161ega sankcioniranja kr\u0161itev je mogo\u010de podpreti. Medijska koncentracija lahko zmanj\u0161uje prostor za pluralnost, kakovostno novinarstvo in kulturne vsebine v medijih. Pri tem pa bo pomembno, da regulatorni ukrepi ne ostanejo zgolj na ravni nadzora nad lastni\u0161tvom, temve\u010d se pove\u017eejo s \u0161ir\u0161im vpra\u0161anjem pogojev za obstoj raznolikega medijskega prostora.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Klju\u010dno vpra\u0161anje prihodnjih sprememb zato ne bo zgolj, ali bodo zakoni spremenjeni, temve\u010d ali bodo spremembe dejansko okrepile neodvisnost javnega servisa, pluralnost medijskega prostora in pogoje za delo ljudi, ki medijske vsebine ustvarjajo. Tveganje ostaja predvsem v tem, da bi lahko spremembe zakonodaje pomembno vplivale na finan\u010dno stabilnost in neodvisnost javnega servisa in novinarjev, polo\u017eaj neodvisnih producentov, pluralnost doma\u010dega medijskega prostora in sposobnost razli\u010dnih akterjev za ustvarjanje kakovostnih vsebin. Zato bo klju\u010dno spremljanje postopkov priprave in vsebine predlaganih re\u0161itev. Prenovljena zakonodaja mora jasno za\u0161\u010dititi neodvisno in nekomercialno medijsko produkcijo ter posebno pozornost nameniti polo\u017eaju delavk in delavcev v medijskem sektorju. Na to smo v dru\u0161tvu <a style=\"color: #008080;text-decoration: underline\" href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/04\/29\/asociacija-o-predlogu-zakona-o-medijih-na-odboru-za-kulturo-dz\/\">opozarjali<\/a> \u017ee ob zadnji novelaciji Zakona o medijih.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"4\"  header_id=\"header-1785488359132\" id=\"header-1785488359132\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488359132 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Kulturna infrastruktura: javne investicije morajo krepiti celoten kulturni ekosistem\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488359132\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488359132\" class=\"accordions-head-title\">Kulturna infrastruktura: javne investicije morajo krepiti celoten kulturni ekosistem<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488359132 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">hitro, u\u010dinkovito in racionalno infrastrukturno prenovo javnih zavodov kot nosilcev kulture na celotni vertikali slovenske kulture.<\/span> Vlaganja v javno kulturno infrastrukturo pozdravljamo, saj so kakovostni prostori, ustrezna oprema in dolgoro\u010dno vzdr\u017eevani objekti temelj za kakovostno izvajanje kulturnih programov, dostopnost kulture in razvoj podro\u010dja. Obnova javnih zavodov, kulturnih domov, dedi\u0161\u010dinskih objektov in druge infrastrukture lahko predstavlja pomemben razvojni vlo\u017eek, \u010de temelji na premi\u0161ljenem na\u010drtovanju, jasnih vsebinskih ciljih in dolgoro\u010dni viziji uporabe.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Pri tem pa je klju\u010dno, da javne kulturne infrastrukture ne razumemo zgolj kot infrastrukture posameznih institucij, temve\u010d kot skupno infrastrukturo celotnega kulturnega ekosistema. Javni zavodi imajo pomembno vlogo pri uresni\u010devanju javnega interesa v kulturi, vendar kulturni prostor soustvarjajo tudi nevladne organizacije, samostojni ustvarjalci in ljubiteljska kultura. Zato pri infrastrukturnih vlaganjih ni vpra\u0161anje, ali naj dr\u017eava vlaga v javne zavode, temve\u010d kako zagotoviti, da bodo u\u010dinki teh vlaganj \u010dim \u0161ir\u0161i.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Pomemben korak bi bili <span style=\"color: #800080\">modeli odprtih javnih zavodov<\/span>, pri katerih prenovljeni prostori poleg rednega delovanja institucij omogo\u010dajo tudi sodelovanje z drugimi producenti, uporabo za razvojne aktivnosti, vaje, raziskovanje, koprodukcije in druge potrebe kulturnega sektorja. Smiselno je <span style=\"color: #800080\">\u0161e nadalje spodbujati tudi razli\u010dne modele upravljanja in uporabe prostorov na dr\u017eavni in ob\u010dinski ravni<\/span>, vklju\u010dno z dolgoro\u010dnimi partnerstvi med javnim sektorjem, lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami, kjer je jasno varovan javni interes.<\/p>\n<p>Posebno pozornost je treba nameniti tudi manj vidni, a za kulturni razvoj klju\u010dni infrastrukturi: ateljejem, vadbenim in produkcijskim prostorom, reziden\u010dnim kapacitetam ter drugim pogojem za ustvarjalno delo. Profesionalne nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci \u0161e vedno pogosto delujejo v negotovih ali komercialno najetih prostorih, kar vpliva na stabilnost njihovega delovanja in razvoj novih praks. Prav tako pozdravljamo vlaganja v kulturne domove in lokalno infrastrukturo, pri \u010demer <span style=\"color: #800080\">je pomembno, da se potrebe razli\u010dnih uporabnikov \u2013 od javnih zavodov in ljubiteljske kulture do profesionalnih producentov \u2013 obravnavajo celovito.<\/span><\/p>\n<p>Kulturna infrastruktura je izkazano lahko pomemben dejavnik turizma, gospodarstva in regionalnega razvoja, vendar mora po mnenju Asociacije njena <span style=\"color: #800080\">temeljna funkcija ostati ustvarjanje pogojev za kulturno delo in uresni\u010devanje javnega interesa v kulturi.<\/span> Najve\u010dji u\u010dinek bodo namre\u010d imele investicije, ki povezujejo kakovostne prostore, ljudi, vsebine in dolgoro\u010dne modele upravljanja.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Prihodnji infrastrukturni projekti bodo zato preizkus, ali bomo kulturo razumeli zgolj kot obnovo objektov ali kot strate\u0161ko vlaganje v ljudi, ustvarjalnost in razvoj celotnega kulturnega ekosistema.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"5\"  header_id=\"header-1785487790220\" id=\"header-1785487790220\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785487790220 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Evropska sredstva za kulturo: u\u010dinkovitost, dialog in dolgoro\u010dni razvoj\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785487790220\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785487790220\" class=\"accordions-head-title\">Evropska sredstva za kulturo: u\u010dinkovitost, dialog in dolgoro\u010dni razvoj<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785487790220 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">pregled u\u010dinkovitosti Ministrstva za kulturo pri porabi sredstev iz Programa evropske kohezijske politike 2021\u20132027 in Mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO)<\/span> ter <span style=\"color: #800080\">intenzivnej\u0161e vklju\u010devanje kulture pri na\u010drtovanju sredstev za novo evropsko kohezijsko perspektivo.<\/span> Hkrati napoveduje tudi <span style=\"color: #800080\">revizijo uspe\u0161nosti \u010drpanja evropskih sredstev pri dosedanji realizaciji projekta vzpostavitve enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura).<\/span> Pregledi u\u010dinkovitosti in evalvacije porabe javnih sredstev so pomemben del odgovornega upravljanja, \u010de temeljijo na jasnih merilih, podatkih in dejanskih u\u010dinkih.<\/p>\n<p>Pri tem je pomembno, da revizijski in evalvacijski postopki ne postanejo razlog za zamike pri izvajanju \u017ee potrjenih ukrepov ali ustvarjanje dodatne negotovosti za izvajalce. Organizacije, ki nimajo velikih finan\u010dnih rezerv in svoje delovanje na\u010drtujejo na podlagi sprejetih obveznosti dr\u017eave, <a href=\"https:\/\/vecer.com\/kultura\/ministrstvo-za-kulturo-je-zamrznilo-izplacila-nevladnikom-in-samostojnim-kulturnim-delavcem-10420517\">lahko \u017ee kraj\u0161i zastoji ob\u010dutno prizadenejo<\/a>. Zato morajo postopki preverjanja u\u010dinkovitosti potekati tako, da zagotavljajo kontinuiteto izvajanja, pravno varnost in zaupanje vseh vklju\u010denih. Tak\u0161ni zastoji lahko poleg neposredne \u0161kode za izvajalce hkrati pomenijo tudi dodatna finan\u010dna in pravna tveganja za dr\u017eavo, \u010de pride do sporov zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti. <span style=\"color: #800080\">U\u010dinkovitost evropskih sredstev se namre\u010d ne meri zgolj v hitrosti \u010drpanja ali administrativni pravilnosti, temve\u010d predvsem v tem, kak\u0161ne trajne u\u010dinke ustvarjajo za kulturni sektor in javnost.<\/span> Evropska sredstva imajo svoj smisel prav v tem, da omogo\u010dajo razvojne premike, zato mora biti<span style=\"color: #800080\"> cilj evalvacij izbolj\u0161anje politik, ne njihovo zaviranje.<\/span><\/p>\n<p>Vlaganja v kulturno infrastrukturo, prostore in opremo so pomemben del razvoja podro\u010dja, kadar ustvarjajo bolj\u0161e pogoje za ohranjanje dedi\u0161\u010dine, ustvarjanje, dostopnost in dolgoro\u010dno izvajanje kulturnih programov. Obnova in ustrezna uporaba dedi\u0161\u010dinskih objektov, od gradov, sakralnih objektov in drugih zgodovinskih stavb do kulturnih ustanov, lahko pomembno prispevata k razvoju lokalnih okolij, ve\u010dji dostopnosti kulture ter \u0161ir\u0161im razvojnim u\u010dinkom, tudi na podro\u010dju turizma in izobra\u017eevanja. Pri tem pa sodobna kulturna politika infrastrukture ne sme razumeti zgolj kot fizi\u010dnih objektov, temve\u010d kot \u0161ir\u0161i sistem pogojev, ki omogo\u010da njihovo kakovostno uporabo in dolgoro\u010dne u\u010dinke. To vklju\u010duje tako pogoje za nastajanje kakovostnih vsebin, razvoj ustvarjalcev, povezovanje organizacij in vklju\u010devanje ob\u010dinstev kot tudi zagotavljanje ustreznih modelov upravljanja, ki omogo\u010dajo, da investicije dolgoro\u010dno slu\u017eijo javnemu interesu v kulturi<strong>. <\/strong><span style=\"color: #800080\">Evropska sredstva imajo, namre\u010d najve\u010dji razvojni u\u010dinek takrat, ko krepijo celoten kulturni ekosistem.<\/span> To vklju\u010duje tako nalo\u017ebe v javno kulturno infrastrukturo kot tudi razvoj produkcijskih pogojev, digitalizacijo, mednarodno povezovanje, razvoj ob\u010dinstev, stabilnej\u0161e pogoje za delo ustvarjalcev in organizacij ter nove modele sodelovanja. <span style=\"color: #800080\">Kultura lahko pomembno prispeva tudi k \u0161ir\u0161im razvojnim ciljem<\/span> \u2013 od izobra\u017eevanja in socialne povezanosti do inovacij, turizma, izzivov (du\u0161evnega) zdravja in gospodarskega razvoja \u2013, vendar ti u\u010dinki izhajajo iz mo\u010dnega in razvitega kulturnega podro\u010dja. <span style=\"color: #800080\">Pri na\u010drtovanju nove evropske kohezijske perspektive bo zato pomembno, da kultura ni razumljena zgolj kot prejemnica investicij, temve\u010d kot aktiven razvojni partner.<\/span> Najve\u010dji u\u010dinki nastajajo takrat, ko so ukrepi pripravljeni na podlagi podatkov, analiz in dialoga z vsemi stebri kulturnega sektorja \u2013 javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in samostojnimi ustvarjalci.<\/p>\n<p>Posebno pozornost je vsekakor utemeljeno \u0161e naprej namenjati tudi projektu eKultura. Enotna podatkovna platforma in informacijski portal o kulturi v Sloveniji lahko predstavljata pomemben sistemski premik, \u010de bosta omogo\u010dala kakovostnej\u0161e na\u010drtovanje kulturnih politik, preglednej\u0161e odlo\u010danje, bolj\u0161e razumevanje u\u010dinkov javnih vlaganj, poenostavitev administrativnih postopkov ter ve\u010djo dostopnost informacij o kulturnem dogajanju, ustvarjalcih, organizacijah in vsebinah. Ob morebitni reviziji uspe\u0161nosti projekta je zato pomembno, da se ne ocenjuje zgolj njegova izvedba, temve\u010d predvsem njegova dolgoro\u010dna uporabnost za celoten kulturni ekosistem in javnost. Podatki, ki nastajajo z javnimi sredstvi, morajo biti v najve\u010dji mo\u017eni meri javno dostopni, pripravljeni v uporabnih formatih ter na voljo strokovni javnosti, raziskovalcem, kulturnim organizacijam, ob\u010dinstvom in vsem, ki \u017eelijo bolje razumeti kulturno \u017eivljenje v Sloveniji. eKultura pri tem ne bi smela biti razumljena zgolj kot administrativno ali upravljavsko orodje, temve\u010d kot javna infrastruktura znanja o kulturi. Njeno vrednost vidimo v tem, da bo povezovala informacije o ustvarjalcih, organizacijah, programih, ob\u010dinstvih in u\u010dinkih kulturnih politik ter s tem omogo\u010dila bolj\u0161e odlo\u010danje tako dr\u017eavi kot izvajalcem in javnosti. \u010ce bo zasnovana odprto in vklju\u010dujo\u010de, lahko pomembno prispeva tudi k razvoju ob\u010dinstev, ve\u010dji prepoznavnosti kulturnih vsebin ter bolj premi\u0161ljenemu razumevanju vloge kulture v dru\u017ebi.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Prihodnje evropsko programiranje bo zato preizkus, ali bomo evropska sredstva razumeli zgolj kot finan\u010dni vir za posamezne projekte ali kot prilo\u017enost za strate\u0161ki razvoj kulturnega prostora. Za to pa so potrebni odprt dialog, jasni cilji in merjenje u\u010dinkov, ki upo\u0161teva tako neposredne rezultate kot \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni pomen kulture.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"6\"  header_id=\"header-1785488110150\" id=\"header-1785488110150\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488110150 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Internacionalizacija kulture: slovenska kultura kot aktiven del evropskega in mednarodnega prostora\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488110150\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488110150\" class=\"accordions-head-title\">Internacionalizacija kulture: slovenska kultura kot aktiven del evropskega in mednarodnega prostora<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488110150 \">\r\n                <p>Vzpostavitev <span style=\"color: #800080\">nacionalnega programa za internacionalizacijo kulture<\/span> lahko predstavlja pomemben nadaljevalni korak k bolj sistemati\u010dni podpori prisotnosti slovenske kulture v evropskem in \u0161ir\u0161em mednarodnem prostoru. Mednarodno delovanje namre\u010d ni zgolj vpra\u0161anje promocije, temve\u010d pomemben del umetni\u0161kega razvoja, izmenjave znanja, profesionalizacije ustvarjalcev, dostopa do novih ob\u010dinstev in vzpostavljanja dolgoro\u010dnih sodelovanj. Za \u0161tevilne ustvarjalce in organizacije v nevladnem sektorju je mednarodno okolje \u017ee dolgo pomemben prostor delovanja. Prav nevladna kultura je med pomembnimi nosilci mednarodnega povezovanja, saj uspe\u0161no vzpostavlja partnerstva, pridobiva evropska sredstva, deluje v evropskih in mednarodnih mre\u017eah ter s svojim delovanjem prispeva k prepoznavnosti Slovenije.<\/p>\n<p><strong><span style=\"color: #008080\">Pri nadaljnjem razvoju je klju\u010dno, da nacionalni program internacionalizacije ni razumljen zgolj kot podpora predstavitvam posameznih institucij ali najve\u010djih projektov, temve\u010d kot sistem podpore celotnemu kulturnemu ekosistemu. Stabilna sodobna podpora za mednarodno delovanje vklju\u010duje posebne mehanizme za mobilnost nevladne kulture, podporo umetni\u0161kim rezidencam, razvoj mednarodnih partnerstev, povezovanje z evropskimi programi ter ustrezne sheme sofinanciranja, ki bodo omogo\u010dale uspe\u0161nej\u0161e \u010drpanje evropskih sredstev. Razli\u010dna podro\u010dja kulture \u2013 od glasbe, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti do arhitekture, oblikovanja in drugih sodobnih razvojnih umetni\u0161kih praks \u2013 imajo pri tem razli\u010dne potrebe, zato mora biti program pripravljen na podlagi dialoga s stroko in razumevanja posebnosti posameznih podro\u010dij.<\/span><\/strong><\/p>\n<p>Pomembna pri tem je tudi povezava med kulturno in zunanjo politiko. Krepitev povezav s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter<span style=\"color: #800080\"> podpora ohranjanju jezika, kulture in identitete kot del kulturne diplomacije <\/span>predstavljata pomemben del dr\u017eavne skrbi za slovenski kulturni prostor in sta <span style=\"color: #993300\"><u>del koalicijskih zavez na podro\u010dju Ministrstva za evropske in zunanje zadeve <\/u><\/span>(poglavje II.14, stran 34), skrb za kulturo, ki nastaja in je varovana med Slovenci v zamejstvu in po svetu pa je poudarjena tudi med <span style=\"text-decoration: underline\"><span style=\"color: #993300;text-decoration: underline\">koalicijskimi zavezami na podro\u010dju Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu <\/span><\/span>(poglavje II.15, stran 35). Hkrati pa <span style=\"color: #800080\">kulturna diplomacija<\/span> ne sme biti razumljena zgolj kot ohranjanje vezi s slovenskimi skupnostmi v tujini, temve\u010d tudi kot <span style=\"color: #800080\">aktivno predstavljanje sodobne slovenske kulture, ustvarjalnosti in znanja v mednarodnem prostoru.<\/span> V dru\u0161tvu smo mnenja, da je pomembno, da dr\u017eava vse kulturne akterje prepozna kot partnerje kulturne diplomacije. Mednarodna prisotnost slovenske kulture namre\u010d ni le vpra\u0161anje negovanja slovenske kulture po svetu ali kulturne promocije, temve\u010d tudi vpra\u0161anje razvoja, povezovanja, inovacij in dolgoro\u010dnega ugleda Slovenije v svetu.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"7\"  header_id=\"header-1785488705818\" id=\"header-1785488705818\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488705818 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Avdiovizualno podro\u010dje: spremembe morajo krepiti ekosistem, ne zgolj preoblikovati institucij\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488705818\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488705818\" class=\"accordions-head-title\">Avdiovizualno podro\u010dje: spremembe morajo krepiti ekosistem, ne zgolj preoblikovati institucij<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488705818 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">prenovo zakonodaje, ki ureja avdiovizualno ustvarjanje, ter okrepitev financiranja z uvedbo izvenprora\u010dunskih virov.<\/span> Tak\u0161ne usmeritve lahko predstavljajo pomembno prilo\u017enost za stabilnej\u0161e financiranje in dolgoro\u010dni razvoj slovenskega avdiovizualnega sektorja. Pri tem bo pomembno, da se novi modeli oblikujejo na podlagi dobrih evropskih praks in da dodatni viri financiranja prispevajo k razvoju celotnega ekosistema \u2013 od ustvarjalcev in neodvisnih producentov do podpornih institucij in infrastrukture.<\/p>\n<p>Ob napovedih sprememb na podro\u010dju avdiovizualne politike se pojavljajo tudi razmisleki o morebitnem povezovanju oziroma zdru\u017eevanju klju\u010dnih institucij podro\u010dja. Pri tem je treba upo\u0161tevati, da posamezne institucije opravljajo razli\u010dne in medsebojno dopolnjujo\u010de se funkcije \u2013 od podpore filmski produkciji in zagotavljanja tehni\u010dnih pogojev za nastajanje filmov do varovanja, raziskovanja in dostopanja do filmske dedi\u0161\u010dine. Prizadevanja za ve\u010djo u\u010dinkovitost, bolj\u0161o koordinacijo in preglednej\u0161e delovanje sistema so legitimna, vendar <span style=\"color: #800080\">sama reorganizacija institucij \u0161e ne pomeni nujno izbolj\u0161anja pogojev za ustvarjanje in varovanje filmske dedi\u0161\u010dine.<\/span> Slovenski filmski prostor se je v preteklih desetletjih \u017ee ve\u010dkrat soo\u010dal s poskusi sistemskih ureditev, pri \u010demer se je pokazalo, da <span style=\"color: #800080\">dolgoro\u010dni razvoj ne temelji zgolj na organizacijski strukturi, temve\u010d predvsem na jasni strategiji, stabilnem financiranju, strokovni avtonomiji in predvidljivih pogojih za delo ustvarjalcev.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Posebnega pomena pri morebitnih spremembah bo zagotoviti, da reorganizacija ne bo destabilizirala nobenega od segmentov avdiovizualnega ekosistema. <\/strong><strong>Filmska produkcija, tehni\u010dna infrastruktura, razvoj ustvarjalcev, mednarodno sodelovanje ter varovanje in dostopnost filmske dedi\u0161\u010dine so podro\u010dja, ki zahtevajo kontinuiteto in dolgoro\u010dno na\u010drtovanje. Zato morajo biti morebitni posegi pripravljeni v tesnem sodelovanju s filmsko stroko in vsemi dele\u017eniki, ki sistem sooblikujejo. Le tako lahko spremembe postanejo prilo\u017enost za nadgradnjo podro\u010dja in ne tveganje za oslabitev \u017ee vzpostavljenih kapacitet.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Morebitne spremembe ne bi smele biti cilj same po sebi, temve\u010d morajo biti presojane skozi vpra\u0161anje, ali bodo prispevale k ve\u010dji kakovosti, raznolikosti in dostopnosti slovenske avdiovizualne produkcije. Klju\u010dno vpra\u0161anje ni, kako preoblikovati institucije, temve\u010d kako zagotoviti, da bodo sistem in zagotovljeni finan\u010dni viri bolje podpirali nastajanje, razvoj in dostopnost doma\u010dih avdiovizualnih del.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"8\"  header_id=\"header-1785489498105\" id=\"header-1785489498105\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785489498105 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Nacionalna strategija arhitekture: prilo\u017enost za strokovni dialog in kakovostnej\u0161i razvoj prostora\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785489498105\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785489498105\" class=\"accordions-head-title\">Nacionalna strategija arhitekture: prilo\u017enost za strokovni dialog in kakovostnej\u0161i razvoj prostora<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785489498105 \">\r\n                <p>Koalicijska zaveza o <span style=\"color: #800080\">pripravi in sprejetju celovite Nacionalne strategije arhitekture <\/span>predstavlja pomembno prilo\u017enost za podro\u010dje arhitekture in \u0161ir\u0161e razumevanje vloge prostora v dru\u017ebi. Kakovostno grajeno okolje pomembno vpliva na kakovost \u017eivljenja, dostopnost javnih storitev, kulturni razvoj in trajnostni razvoj skupnosti, zato je priprava tak\u0161ne strategije smiselna in potrebna.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Pri tem bo klju\u010dno, da strategija nastane v odprtem in vklju\u010dujo\u010dem procesu, ki bo temeljil na sodelovanju arhitekturne stroke, nevladnih organizacij, strokovnih dru\u0161tev, samostojnih arhitektov ter drugih dele\u017enikov, med njimi strokovnjaki na podro\u010dju varovanja kulturne dedi\u0161\u010dine, ki s svojim delom soustvarjajo prostorsko kulturo. <\/strong><strong>Le tako lahko strategija postane ve\u010d kot programski dokument in dejansko prispeva k bolj\u0161emu na\u010drtovanju prostora, kakovosti arhitekture ter razvoju arhitekturne kulture v Sloveniji.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"9\"  header_id=\"header-1785489701096\" id=\"header-1785489701096\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785489701096 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Slovenski jezik kot razvojni potencial, ne birokratska ovira\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785489701096\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785489701096\" class=\"accordions-head-title\">Slovenski jezik kot razvojni potencial, ne birokratska ovira<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785489701096 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">pripravo novega Zakona o slovenskem jeziku, ki naj bi nadomestil veljavni Zakon o javni rabi sloven\u0161\u010dine in slovenski jezik opredelil kot identitetno jedro slovenske kulture.<\/span> Krepitev polo\u017eaja slovenskega jezika je legitimna in pomembna naloga kulturne politike. Sloven\u0161\u010dina je temelj kulturne ustvarjalnosti, skupnega javnega prostora in dostopnosti kulture, zato si zaslu\u017ei sodobno, razvojno naravnano in dolgoro\u010dno za\u0161\u010dito.<\/p>\n<p>Ob tem pa velja opozoriti, da je bilo podro\u010dje javne rabe sloven\u0161\u010dine v preteklem mandatu \u017ee posodobljeno, predvsem zaradi izzivov digitalnega okolja in novih tehnologij. <span style=\"color: #800080\">Zato pri\u010dakujemo, da bo morebitna priprava povsem novega zakona jasno utemeljena z analizami, opredeljenimi cilji in konkretnimi u\u010dinki, ki jih z veljavno ureditvijo ni mogo\u010de dose\u010di. <\/span>Tako pomembni sistemski posegi bi morali temeljiti na dokazih in \u0161irokem strokovnem dialogu, ne pa postati izraz politi\u010dnih menjav ali razli\u010dnih pogledov posameznih mandatov na kulturno politiko.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Prav zato bo pomembno, da nova ureditev ne bo predvsem administrativna ali restriktivna. Umetni\u0161ko ustvarjanje, raziskovanje, mednarodno sodelovanje, visoko\u0161olski prostor ter evropski kulturni projekti zahtevajo dolo\u010deno stopnjo jezikovne odprtosti in prilagodljivosti. Preve\u010d tog normativni pristop bi lahko po nepotrebnem ote\u017eil mednarodne koprodukcije, gostovanja, reziden\u010dne programe, sodelovanje tujih umetnikov ter razvoj novih ustvarjalnih praks, ne da bi pri tem bistveno prispeval h krepitvi slovenskega jezika.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Posebno pozornost bo treba nameniti tudi institucionalnim re\u0161itvam. Hrva\u0161ki zakon, ki ga ministrstvo omenja kot enega izmed zgledov, je v strokovni javnosti spro\u017eil razpravo predvsem zaradi izrazite institucionalizacije odlo\u010danja o jeziku in vzpostavitve novega sveta za hrva\u0161ki jezik. \u010ce bo Slovenija pripravljala novo zakonodajo, <span style=\"color: #800080\">pri\u010dakujemo odprt, vklju\u010dujo\u010d in interdisciplinaren postopek, ki bo poleg jezikoslovne stroke vklju\u010dil tudi ustvarjalce, kulturne organizacije, prevajalce, zalo\u017enike, raziskovalce, predstavnike visoko\u0161olskega prostora ter druge uporabnike jezika.<\/span><\/p>\n<p>Jezikovna politika mora po mnenju Asociacije namre\u010d spodbujati kakovostno rabo sloven\u0161\u010dine, ne pa ustvarjati novih birokratskih ovir. V \u010dasu digitalizacije, umetne inteligence in vse intenzivnej\u0161ega mednarodnega sodelovanja bo najve\u010dji izziv razvijati sloven\u0161\u010dino kot sodoben, tehnolo\u0161ko podprt in mednarodno samozavesten jezik. Tak\u0161na politika bo hkrati najbolje prispevala k razvoju slovenske kulture, njeni mednarodni prepoznavnosti in dostopnosti za prihodnje generacije.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"10\"  header_id=\"header-1785488838517\" id=\"header-1785488838517\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488838517 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Dav\u010dne olaj\u0161ave za vlaganje v kulturo: prilo\u017enost za partnerstvo med javnim in zasebnim\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488838517\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488838517\" class=\"accordions-head-title\">Dav\u010dne olaj\u0161ave za vlaganje v kulturo: prilo\u017enost za partnerstvo med javnim in zasebnim<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488838517 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">posodobitev zakonodaje z dav\u010dnimi olaj\u0161avami za vlaganje v kulturo.<\/span> Tak\u0161na usmeritev lahko predstavlja pomembno prilo\u017enost za krepitev sodelovanja med kulturnim in gospodarskim sektorjem ter za razvoj mecenstva in sponzorstev kot pomembnega dopolnilnega vira financiranja kulturnih dejavnosti.<\/p>\n<p>Pri tem je pomembno izhajati iz na\u010dela, da <span style=\"color: #800080\">zasebna sredstva javnega financiranja ne morejo nadomestiti, temve\u010d ga lahko dopolnjujejo. Javna podpora kulturi namre\u010d izhaja iz javnega interesa, ki je \u0161ir\u0161i od tr\u017enega interesa ali interesa posameznega vlagatelja. <\/span>Namen dav\u010dnih olaj\u0161av zato ne sme biti prenos odgovornosti dr\u017eave na zasebni sektor, temve\u010d spodbujanje dodatnih vlaganj v ustvarjalnost, kulturno dedi\u0161\u010dino in sodobno umetnost. Odgovorno mecenstvo namre\u010d ni nadomestek javne kulturne politike, temve\u010d izraz dru\u017ebene odgovornosti gospodarstva in njegovega prispevka k skupnemu kulturnemu razvoju. Zato bi morala biti nova ureditev zasnovana tako, da spodbuja sodelovanje med gospodarstvom in kulturo, hkrati pa ohranja odgovornost dr\u017eave za uresni\u010devanje javnega interesa na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Klju\u010dno pri tem bo oblikovati ukrepe na na\u010din, da bodo dav\u010dne spodbude dostopne celotnemu kulturnemu ekosistemu. Prepre\u010diti bi bilo namre\u010d potrebno, da se vlaganja stekajo zgolj v najve\u010dje ali tr\u017eno najbolj prepoznavne projekte, temve\u010d morajo ukrepi omogo\u010dati vlaganja tudi v sodobno umetnost, eksperimentalne prakse, poklicne in ljubiteljske nevladne organizacije ter druge ustvarjalce in vsebine, ki ustvarjajo pomembno dru\u017ebeno vrednost, \u010deprav niso nujno tr\u017eno najbolj donosni. Smiselno bo zagotoviti tudi primerljivost spodbud z drugimi podro\u010dji, zlasti \u0161portom, ter pri pripravi zakonodaje preu\u010diti uspe\u0161ne evropske prakse.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Priprava tak\u0161ne zakonodaje je lahko <span style=\"color: #800080\">prilo\u017enost za \u0161ir\u0161i dialog med dr\u017eavo, kulturnim sektorjem in gospodarstvom o razvoju trajnej\u0161ih modelov sodelovanja, ki bodo krepili finan\u010dno raznolikost kulture, ne da bi pri tem oslabili temeljno odgovornost dr\u017eave za njen razvoj.<\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"11\"  header_id=\"header-1785489218604\" id=\"header-1785489218604\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785489218604 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Gradnja ob\u010dinstva: od \u0161tevila obiskovalcev do kulturne demokracije\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785489218604\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785489218604\" class=\"accordions-head-title\">Gradnja ob\u010dinstva: od \u0161tevila obiskovalcev do kulturne demokracije<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785489218604 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba <span style=\"color: #800080\">gradnjo ob\u010dinstva opredeljuje kot eno osrednjih strate\u0161kih nalog kulturne politike, s posebnim poudarkom na umetni\u0161ki in kulturni produkciji v slovenskem jeziku.<\/span> Krepitev dostopnosti kulture, vklju\u010devanje novih ob\u010dinstev in pribli\u017eevanje kulturnih vsebin razli\u010dnim skupinam prebivalstva so pomembni cilji, ki jih v Asociaciji podpiramo. Kultura namre\u010d lahko v celoti uresni\u010duje svoj javni interes le, \u010de je dostopna, vklju\u010dujo\u010da in povezana z razli\u010dnimi skupnostmi.<\/p>\n<p><span style=\"color: #800080\">Ob tem pa je pomembno, kako razumemo pojem gradnje ob\u010dinstva.<\/span> Evropski kulturnopoliti\u010dni diskurz se v zadnjih letih ne osredoto\u010da ve\u010d zgolj na vpra\u0161anje razvoja ob\u010dinstev, temve\u010d vse bolj na koncept kulturne demokracije. Ta izhaja iz razumevanja, da ljudje niso zgolj prejemniki kulturnih vsebin, temve\u010d aktivni soustvarjalci kulturnega prostora, pri \u010demer mora kulturna politika omogo\u010diti dostop, sodelovanje in izra\u017eanje razli\u010dnim skupinam prebivalstva. Razvoj ob\u010dinstev zato ne sme postati zgolj prizadevanje za ve\u010djo mno\u017ei\u010dnost ali merjenje kulturnih u\u010dinkov izklju\u010dno skozi \u0161tevilo obiskovalcev. Javni interes v kulturi ni enak interesu mno\u017ei\u010dnega trga. Nekatere najpomembnej\u0161e umetni\u0161ke in kulturne prakse nastajajo prav na podro\u010djih, kjer u\u010dinki niso takoj vidni v \u0161tevilkah, temve\u010d se ka\u017eejo dolgoro\u010dno \u2013 v razvoju kriti\u010dnega mi\u0161ljenja, ustvarjalnosti, dru\u017ebene povezanosti, znanja in kakovosti \u017eivljenja. \u010ce bi kulturo vrednotili predvsem po kriteriju trenutne popularnosti, bi se lahko hitro zna\u0161li v polo\u017eaju, ko bi \u0161tevilne vsebine prepustili komercialnemu trgu. Na podro\u010dju avdiovizualnih vsebin bi to pomenilo prepu\u0161\u010danje prostora globalnim platformam, na podro\u010dju glasbe pa najve\u010djim komercialnim distribucijskim sistemom. Prav obstoj javnega interesa v kulturi omogo\u010da razvoj tudi tistih vsebin, ki niso nujno najbolj tr\u017eno donosne, vendar so pomembne za dru\u017ebo, njeno ustvarjalnost in dolgoro\u010dni razvoj.<\/p>\n<p>Pri tem je pomembno razumeti tudi \u0161ir\u0161e razvojne u\u010dinke umetnosti in kulture. Kulturni prostor je pogosto laboratorij za nove ideje, oblike sodelovanja, tehnologije, pripovedne pristope in na\u010dine razmi\u0161ljanja, ki kasneje vplivajo tudi na druga podro\u010dja dru\u017ebe in gospodarstva. \u0160tevilne inovacije, ustvarjalni pristopi in modeli sodelovanja, ki jih danes uporabljajo druga podro\u010dja, izvirajo prav iz eksperimentalnih umetni\u0161kih praks. Zato u\u010dinkov kulture, ob pa\u017enji, da vrednost kulture ni zgolj v njeni intrumentalizaciji, ni mogo\u010de meriti zgolj skozi neposredno potro\u0161njo ali \u0161tevilo obiskovalcev, temve\u010d tudi skozi njene \u0161ir\u0161e razvojne u\u010dinke.<\/p>\n<p>Poseben poudarek na produkciji v slovenskem jeziku razumemo kot pomemben element skrbi za kulturni prostor in dostopnost vsebin v slovenskem jeziku. Ob tem pa mora <span style=\"color: #800080\">kulturna politika ohraniti odprtost za mednarodne koprodukcije, sodobne interdisciplinarne prakse, prevodno dejavnost ter kulturne izraze razli\u010dnih skupnosti. Kakovostna kultura se namre\u010d razvija tudi skozi izmenjavo, sodelovanje in preseganje meja.<\/span><\/p>\n<p>Pri\u010dakujemo, da bo gradnja ob\u010dinstva razumljena \u0161iroko: kot razvoj odnosa med kulturo in prebivalci, ki vklju\u010duje vse generacije, regije in tudi ranljive skupine. Pri tem je treba nadaljevati in nadgrajevati \u017ee vzpostavljene prakse, kot so programi kulturno-umetnostne vzgoje, gostovalne mre\u017ee in drugi mehanizmi, ki \u017ee danes sistemati\u010dno razvijajo dostopnost kulture in stik z ob\u010dinstvi. To zahteva podporo vsem stebrom kulturnega ekosistema \u2013 javnim zavodom, nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem \u2013 saj prav raznolikost producentov omogo\u010da razli\u010dne poti do ob\u010dinstev. Gradnja ob\u010dinstva je lahko pomemben razvojni cilj kulturne politike, vendar le, \u010de pomeni \u0161irjenje prostora za kulturo in ne njegovo zo\u017eevanje. <span style=\"color: #008080\"><strong>Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ni, ali potrebujemo ve\u010d ob\u010dinstev, temve\u010d kak\u0161no razumevanje ob\u010dinstva in kulturne udele\u017ebe \u017eelimo razvijati kot dru\u017eba.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"12\"  header_id=\"header-1785488840347\" id=\"header-1785488840347\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785488840347 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785488840347\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785488840347\" class=\"accordions-head-title\">Ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785488840347 \">\r\n                <p>Koalicija je zavezo o <span style=\"color: #800080\">ponovni vzpostavitvi Muzeja slovenske osamosvojitve<\/span> \u017ee uresni\u010dila, saj je Vlada Republike Slovenije 23. junija 2026 sprejela <a href=\"https:\/\/pisrs.si\/api\/uradni-list\/objava\/u20261050.pdf\">Sklep o ustanovitvi javnega zavoda<\/a>. Predstavljanje osamosvojitve in procesa demokratizacije Slovenije razumemo kot legitimno temo muzejske dejavnosti in kulturne politike, zato se do same ustanovitve muzeja ne opredeljujemo. Ob tem pa se ob hitri vzpostavitvi zastavljajo vpra\u0161anja prioritet, dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti in ume\u0161\u010denosti odlo\u010ditve v \u0161ir\u0161i sistem kulturne politike, muzej namre\u010d nima podlage v strate\u0161kih dokumentih. \u0160e posebej v \u010dasu, ko ministrstvo opozarja, da naj bi ob prevzemu resorja <a href=\"https:\/\/www.gov.si\/novice\/2026-07-08-pojasnilo-glede-zacasne-prilagoditve-postopkov-financiranja-zaradi-priprave-rebalansa-proracuna\/\">podedovalo pomembne finan\u010dne omejitve<\/a> \u00a0in hkrati napoveduje debirokratizacijo javnega sektorja, bo pomembno, da se tudi pri ustanavljanju novih javnih zavodov zagotovi jasna utemeljitev potreb, u\u010dinkovito upravljanje, ki pomeni malo \u00bbbirokracije\u00ab ter \u010dim ve\u010d sredstev za vsebine in ustvarjalno delo.<\/p>\n<p>Ker koalicija hkrati napoveduje re\u0161evanje vpra\u0161anja muzejskih depojev, razvoj kulturne infrastrukture in krepitev decentralizacije, <span style=\"color: #800080\">verjamemo, da bo za Muzej slovenske osamosvojitve mogo\u010de najti ustrezno in reprezentativno lokacijo v prestolnici ali izven nje, ki bo odra\u017eala pomen osamosvojitvene dedi\u0161\u010dine, ne da bi bilo pri tem treba posegati v \u017ee vzpostavljeno kulturno infrastrukturo drugih izvajalcev javnega interesa.<\/span> Kulturni sektor namre\u010d potrebuje stabilne in predvidljive pogoje za delo, u\u010dinkovito infrastrukturo ter dialog pri sprejemanju pomembnih odlo\u010ditev. <span style=\"color: #008080\"><strong>Prav zato je klju\u010dno, da tudi vsi prihodnji prostorski, vsebinski in organizacijski koraki potekajo pregledno, strokovno in ob vklju\u010devanju vseh dele\u017enikov, ki jih zadevajo.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"13\"  header_id=\"header-1785489217077\" id=\"header-1785489217077\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785489217077 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"eKultura in odlo\u010danje na podlagi podatkov: prilo\u017enost za bolj\u0161e kulturne politike\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785489217077\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785489217077\" class=\"accordions-head-title\">eKultura in odlo\u010danje na podlagi podatkov: prilo\u017enost za bolj\u0161e kulturne politike<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785489217077 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba napoveduje <span style=\"color: #800080\">vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura), prehod na podatkovno podprto odlo\u010danje (evidence-based policy) ter uvedbo javnih evalvacijskih mehanizmov.<\/span> To razumemo kot pomembno prilo\u017enost za sodobnej\u0161e, preglednej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e oblikovanje kulturnih politik ter za bolj\u0161e razumevanje vloge in u\u010dinkov celotnega kulturnega ekosistema.<\/p>\n<p>Vzpostavitev eKulture ne predstavlja za\u010detka razmisleka o pomenu podatkov v kulturni politiki, temve\u010d nadgradnjo procesa, ki se je za\u010del \u017ee v preteklem obdobju. Pomembno je, da se ta proces nadaljuje v smeri odprte, uporabne in povezane infrastrukture, ki bo koristila tako dr\u017eavi kot vsem dele\u017enikom v kulturi. Podatki namre\u010d niso namen sami sebi, temve\u010d so orodje za bolj\u0161e razumevanje stanja, u\u010dinkov ukrepov in potreb sektorja. Pomanjkanje kakovostnih, primerljivih in dostopnih podatkov je pogosto ena od ovir pri oblikovanju ustreznih kulturnih politik. <span style=\"color: #800080\">Brez celovitih analiz je te\u017eje prepoznati dejanske potrebe, ovrednotiti u\u010dinke javnih ukrepov in prese\u010di poenostavljene predstave o kulturnem delu ter njegovih dru\u017ebenih, razvojnih in ekonomskih u\u010dinkih.<\/span> Bolj\u0161a podatkovna podlaga lahko zato pomembno prispeva k bolj argumentiranemu javnemu dialogu in odlo\u010danju, ki temelji na dejstvih.<\/p>\n<p>Na\u010delo podatkovno podprtega odlo\u010danja pa mora veljati tudi za samo dr\u017eavo in oblikovanje njenih politik. <span style=\"color: #800080\">Pomembnej\u0161e sistemske spremembe in novi ukrepi na podro\u010dju kulture bi morali biti pred uvedbo utemeljeni z analizami, ocenami pri\u010dakovanih u\u010dinkov in podatki, na katerih temeljijo odlo\u010ditve. <\/span>Ministrstvo za kulturo bi moralo pri pripravi pomembnej\u0161ih ukrepov javno predstaviti izhodi\u0161\u010da, uporabljene podatke in \u0161tudije u\u010dinkov ter omogo\u010diti vpogled v rezultate njihovega spremljanja po uvedbi. Tak\u0161en pristop ne pomeni ovire za u\u010dinkovito odlo\u010danje, temve\u010d krepi kakovost, predvidljivost in zaupanje v kulturno politiko.<\/p>\n<p>Pri tem je klju\u010dnega pomena tudi odprtost podatkov. <span style=\"color: #800080\">Podatki, ki nastajajo v okviru javnih politik in javnega financiranja, morajo biti v \u010dim ve\u010dji meri javno dostopni v obliki, ki omogo\u010da njihovo neodvisno analizo in uporabo.<\/span> Pri vzpostavitvi eKulture zato pri\u010dakujemo, da bo platforma temeljila na na\u010delih odprtih podatkov (Open Data) ter da bo strokovni in \u0161ir\u0161i javnosti omogo\u010dala dostop do podatkov, na katerih temeljijo kulturne politike. Le tako lahko postane eKultura skupna infrastruktura kulturnega ekosistema in ne zgolj orodje dr\u017eave za zbiranje podatkov.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Hkrati bo pri uvajanju evalvacijskih mehanizmov pomembno upo\u0161tevati posebnosti kulturnega podro\u010dja. U\u010dinkov kulture ni mogo\u010de presojati zgolj skozi kratkoro\u010dne ali kvantitativne kazalnike, temve\u010d tudi skozi dolgoro\u010dne u\u010dinke na dru\u017ebo, znanje, ustvarjalnost, dostopnost kulture, mednarodno prepoznavnost in kakovost \u017eivljenja. Dobro zasnovane evalvacije zato ne smejo predstavljati zgolj dodatne administrativne obremenitve za ustvarjalce in organizacije, temve\u010d orodje za bolj\u0161e razumevanje u\u010dinkov kulturnega dela in razvoj u\u010dinkovitej\u0161ih politik.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>\u010ce bo eKultura temeljila na odprtosti, kakovostnih podatkih in sodelovanju z uporabniki, lahko postane pomemben temelj sodobne kulturne politike. Predstavlja prilo\u017enost, da se kulturne politike oblikujejo bolj pregledno, odgovorno in vklju\u010dujo\u010de ter da dr\u017eava, ustvarjalci, nevladne organizacije in drugi dele\u017eniki razvoj kulturnega prostora na\u010drtujejo na podlagi skupnega razumevanja dejanskega stanja.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12019\" itemcount=\"14\"  header_id=\"header-1785489508155\" id=\"header-1785489508155\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785489508155 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Kulturni bon za 18-letnike: zastavljen vklju\u010dujo\u010de lahko u\u010dinkovit instrument za razvoj ob\u010dinstev in \u0161iritev dostopa do kulture\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785489508155\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785489508155\" class=\"accordions-head-title\">Kulturni bon za 18-letnike: zastavljen vklju\u010dujo\u010de lahko u\u010dinkovit instrument za razvoj ob\u010dinstev in \u0161iritev dostopa do kulture<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785489508155 \">\r\n                <p>Koalicijska pogodba predvideva <span style=\"color: #800080\">uvedbo kulturnega bona za 18-letnike v vrednosti 200 evrov,<\/span> ki bi ga bilo mogo\u010de nameniti za knjige, kulturne prireditve in druge kulturne vsebine. Uvedbo tak\u0161nega ukrepa pozdravljamo, saj lahko predstavlja pomemben korak k spodbujanju kulturne participacije mladih ter dolgoro\u010dnemu razvoju ob\u010dinstev, ki ga kulturna stroka v razli\u010dnih oblikah \u017ee dolgo zagovarja Podobne oblike spodbud poznajo tudi druge evropske dr\u017eave, kjer so namenjene predvsem pribli\u017eevanju kulture novim generacijam in zmanj\u0161evanju ovir za vklju\u010devanje v kulturno \u017eivljenje.<\/p>\n<p><span style=\"color: #008080\"><strong>Pomembno bo, kako bo sistem zasnovan v praksi. Kulturni bon ne sme postati zgolj mehanizem, ki bo sredstva usmerjal k najve\u010djim kulturnim institucijam, temve\u010d mora omogo\u010diti sodelovanje celotnemu kulturnemu ekosistemu. Sistem unov\u010devanja mora biti preprost, pregleden in dostopen tudi manj\u0161im nevladnim organizacijam, samostojnim ustvarjalcem, zalo\u017enikom, festivalom, galerijam in drugim producentom, ki pomembno prispevajo k raznolikosti kulturne ponudbe. <\/strong><\/span><\/p>\n<p>Pri oblikovanju nabora upravi\u010denih vsebin bi bilo smiselno razmi\u0161ljati \u0161iroko \u2013 od obiskov predstav, koncertov, festivalov, razstav in drugih kulturnih dogodkov do nakupa knjig, umetni\u0161kih publikacij ter, ob ustrezni ureditvi, tudi umetni\u0161kih del in drugih avtorskih kulturnih produktov. Tak\u0161na ureditev lahko okrepi neposreden stik mladih z razli\u010dnimi oblikami ustvarjalnosti ter hkrati omogo\u010da, da sredstva ne podpirajo zgolj potro\u0161nje kulturnih vsebin, temve\u010d tudi ustvarjalce, organizacije in trg kulturnih dobrin.<\/p>\n<p>Kulturni bon je zato mogo\u010de razumeti kot primer razmeroma majhnega, a razvojno usmerjenega ukrepa z morebitnimi dolgoro\u010dnimi u\u010dinki. Fiskalni svet je namre\u010d ocenil, da bi njegova uvedba za 18-letnike v vrednosti 200 evrov pomenila pribli\u017eno 0,01 odstotka BDP letnega izpada prihodkov, zato je klju\u010dno, da se njegov u\u010dinek ne presoja zgolj skozi neposreden javnofinan\u010dni vidik, temve\u010d tudi skozi \u0161ir\u0161e u\u010dinke na kulturno participacijo, razvoj ob\u010dinstev in krepitev kulturnega ekosistema. Pri tem mora biti sistem zasnovan tako, da bo administrativno izvedljiv in vklju\u010dujo\u010d za razli\u010dne kulturne akterje, saj bo le tako lahko dosegel svoj namen \u2013 ne le pove\u010dati obisk kulturnih vsebin, temve\u010d dolgoro\u010dno utrditi vlogo kulture kot pomembnega dela kakovosti \u017eivljenja in razvoja dru\u017ebe.<\/p>\n            <\/div>\r\n    <\/div>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n            <\/div>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"146\" src=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Drugi_Resorji-1024x146.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-12029\" srcset=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Drugi_Resorji-1024x146.png 1024w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Drugi_Resorji-300x43.png 300w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Drugi_Resorji-768x109.png 768w, https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/IMG_Drugi_Resorji.png 1151w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div id=\"accordions-12024\" class=\"accordions-12024 accordions\" data-accordions={&quot;lazyLoad&quot;:true,&quot;id&quot;:&quot;12024&quot;,&quot;event&quot;:&quot;click&quot;,&quot;collapsible&quot;:&quot;true&quot;,&quot;heightStyle&quot;:&quot;content&quot;,&quot;animateStyle&quot;:&quot;swing&quot;,&quot;animateDelay&quot;:1000,&quot;navigation&quot;:true,&quot;active&quot;:999,&quot;expandedOther&quot;:&quot;no&quot;,&quot;URLHash&quot;:&quot;no&quot;,&quot;headerToggle&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTop&quot;:&quot;no&quot;,&quot;scrollTopOffset&quot;:100,&quot;stats&quot;:&quot;no&quot;}>\r\n                <div id=\"accordions-lazy-12024\" class=\"accordions-lazy\" accordionsId=\"12024\">\r\n                    <\/div>\r\n\r\n    <div class=\"items\"  style=\"display:none\" >\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"0\"  header_id=\"header-1785490089513\" id=\"header-1785490089513\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490089513 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"JAVNE FINANCE: razvojno okolje za kulturo (poglavje II.1, stran 4-6).\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490089513\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490089513\" class=\"accordions-head-title\">JAVNE FINANCE: razvojno okolje za kulturo (poglavje II.1, stran 4-6).<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490089513 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p>\u010ceprav se koalicijske zaveze na podro\u010dju javnih financ ne nana\u0161ajo neposredno na kulturo, bodo pomembno vplivale tudi na njen razvoj. <span style=\"color: #993300\">Zagotavljanje predvidljivega, konkuren\u010dnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja, u\u010dinkovitej\u0161a podpora \u010drpanju evropskih sredstev, nadgradnja dav\u010dnih spodbud ter ukrepi za bla\u017eenje inflacije<\/span> so vsekakor usmeritve, ki bi morale biti enakovredno uresni\u010dene tudi na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p>\u0160e posebej pomembna je zaveza k u\u010dinkoviti podpori \u010drpanju evropskih sredstev. Slovenski kulturni sektor, zlasti nevladne organizacije, sodi med uspe\u0161nej\u0161e dele doma\u010dega prostora pri pridobivanju evropskih sredstev, vendar je njihov dostop do teh virov pogosto odvisen od ustreznih nacionalnih podpornih mehanizmov. Ob morebitnih spremembah sistema podpore civilni dru\u017ebi na resorju za notranje zadeve in javno upravo bo zato klju\u010dno ohraniti in nadgraditi pogoje, ki omogo\u010dajo pripravo kakovostnih evropskih projektov in njihovo izvedbo, kar pomeni ohraniti podporno okolje kot predpogoj za uspe\u0161no \u010drpanje evropskih sredstev. <span style=\"color: #333399\"><strong>Sistemati\u010dna shema zagotavljanja t. i. <em>matching<\/em> sredstev namre\u010d omogo\u010da ve\u010dje \u010drpanje evropskih programov in zagotavlja, da evropska sredstva ustvarjajo dolgoro\u010dne razvojne u\u010dinke za slovensko kulturo in \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. <\/strong><\/span><\/p>\n<p>Enako pomembna je zaveza k predvidljivemu poslovnemu okolju. <span style=\"color: #993300\">Stabilno delovanje kulturnih organizacij ni odvisno zgolj od vi\u0161ine javnih sredstev, temve\u010d tudi od njihove predvidljivosti in ohranjanja realne vrednosti.<\/span> Obdobje visoke inflacije in prakti\u010dno neobstoje\u010de usklajevanje pogodb z inflacijo skozi dolga obdobja sta pokazala, da lahko nespremenjene pogodbene vrednosti hitro zmanj\u0161ajo obseg programov in ogrozijo njihovo izvedbo. Zato bi morali mehanizmi usklajevanja vrednosti ve\u010dletnih pogodb ter ciljno usmerjeni ukrepi ob izrednih podra\u017eitvah postati del sistemskih re\u0161itev tudi na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p>Pozdravljamo tudi napoved nadaljnjega razvoja dav\u010dnih spodbud za vlaganje v kulturo. Te lahko pomembno prispevajo k ve\u010dji raznolikosti virov financiranja, vendar ne smejo postati nadomestilo za javno financiranje kulture. Njihov namen mora biti spodbujanje dodatnih vlaganj, pri \u010demer je treba zagotoviti primerljivo obravnavo kulture in \u0161porta ter oblikovati mehanizme, ki bodo dostopni tudi manj\u0161im organizacijam, sodobni umetnosti in manj komercialnim kulturnim praksam.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Ob tem pogre\u0161amo izrazitej\u0161o umestitev kulture med razvojne politike dr\u017eave. <\/span>Koalicijska pogodba na ve\u010d mestih poudarja povezovanje gospodarstva, turizma in \u0161porta, kultura pa je pri teh razvojnih usmeritvah ve\u010dinoma odsotna, \u010deprav prav kulturni in ustvarjalni sektor pomembno prispeva k inovacijam, razvoju krajev, mednarodni prepoznavnosti, znanosti, gospodarstvu, turizmu, zdravju ter kakovosti \u017eivljenja. Podobno kot \u0161port bi si tudi kultura zaslu\u017eila jasno opredeljene razvojne mehanizme za podporo ustvarjalcem, kulturnim organizacijam, programom in infrastrukturi. \u0160ele tak\u0161en pristop bi kulturo v celoti prepoznal kot razvojni potencial dr\u017eave, ne zgolj kot prora\u010dunski izdatek.<\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"1\"  header_id=\"header-1785490091109\" id=\"header-1785490091109\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490091109 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"KULTURA KOT DEJAVNOST: delo, razvoj kompetenc in bolj\u0161e okolje za kulturni sektor (poglavje II.2, stran 7-9)\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490091109\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490091109\" class=\"accordions-head-title\">KULTURA KOT DEJAVNOST: delo, razvoj kompetenc in bolj\u0161e okolje za kulturni sektor (poglavje II.2, stran 7-9)<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490091109 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p>Za sektor so nedvomno relevantna tudi nekatera dolo\u010dila <span style=\"color: #993300\">koalicijske pogodbe na podro\u010dju gospodarstva, dela in \u0161porta<\/span>, ki pomembno vplivajo na polo\u017eaj ustvarjalcev, organizacij in kulturnega ekosistema. Ker je sektor kulture in umetnosti izrazito prekariziran in ker prekarni delovni pogoji pomenijo nestabilnost in negotovost tako v smislu prihodkov kot socialne varnosti v primeru bolezni in starosti, smo v dru\u0161tvu \u0161e posebej pozorni na ukrepe, ki vplivajo na dostojno vrednotenje in kakovost dela in karierni razvoj.<\/p>\n<p>Zadnja <a href=\"https:\/\/www.poligon.si\/raziskava-skud-2024-25\/\">raziskava Centra Poligon<\/a> o polo\u017eaju kulturnih in kreativnih delavcev v Sloveniji je pokazala, da <span style=\"color: #993300\">kar tri \u010detrtine vpra\u0161anih razmi\u0161lja o odhodu iz sektorja. <\/span>Kulturno polje zaznamujejo izrazita negotovost, neredna pla\u010dila in visoko tveganje rev\u0161\u010dine v primeru izpada dela ali bolezni. <span style=\"color: #333399\"><strong>Zato pozdravljamo koalicijsko zavezo o prepre\u010devanju nelojalne konkurence in prekarnega dela, vendar pogre\u0161amo jasnej\u0161o opredelitev ukrepov, s katerimi naj bi bila ta zaveza uresni\u010dena.<\/strong><\/span> Nekateri dosedanji \u017ee sprejeti ukrepi, med njimi spremembe na podro\u010dju normiranih samostojnih podjetnikov, namre\u010d vzbujajo skrb, da bi se lahko polo\u017eaj dolo\u010denih skupin prekarnih delavcev \u0161e dodatno poslab\u0161al.<\/p>\n<p>Posebej pomembna je tudi <span style=\"color: #993300\">zaveza k vzpostavitvi u\u010dinkovitega in pravi\u010dnega sistema avtorskega prava, ki bi avtorjem, izvajalcem in producentom zagotavljal po\u0161teno nadomestilo za uporabo njihovih del.<\/span> Prenova sistema mora voditi predvsem v izbolj\u0161anje polo\u017eaja ustvarjalcev in zagotovitev dostojnega pla\u010dila za ustvarjalno delo. V tem smislu bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi sistema minimalnih avtorskih tarif, ki bi jih spo\u0161tovale tako velike platforme kot javni subjekti, ter o mehanizmih, ki bi prepre\u010devali razvrednotenje avtorskega in umetni\u0161kega dela.<\/p>\n<p>Koalicijska pogodba med<span style=\"text-decoration: underline\"><span style=\"color: #333399;text-decoration: underline\"> zavezami na resorju notranjih zadev in javne uprave<\/span><\/span> (poglavje II.3, stran 11) <span style=\"color: #993300\">omenja tudi vzpostavitev lo\u010denega pla\u010dnega stebra za kulturo<\/span>, kar predstavlja prilo\u017enost za \u0161ir\u0161i premislek o vrednotenju dela v kulturi in umetnosti. Pri tem pa je pomembno, da reforma ne poglobi razlik med javnim in nevladnim sektorjem. Obstaja namre\u010d tveganje, da bi lo\u010den pla\u010dni steber pomenil predvsem izbolj\u0161anje polo\u017eaja zaposlenih v javnih zavodih, medtem ko bi samostojni delavci v kulturi in nevladne organizacije ostali v enakem negotovem polo\u017eaju.<span style=\"color: #333399\"><strong> Reforma mora zato upo\u0161tevati celoten kulturni ekosistem in ohraniti mehanizme, ki zagotavljajo minimalne standarde pla\u010dila tudi za zunanje sodelavce javnih zavodov.<\/strong><\/span><\/p>\n<p>V tem okviru je pomembno tudi dosledno izvajanje \u017ee sprejetih ukrepov. <a href=\"https:\/\/pisrs.si\/pregledPredpisa?id=URED9327\">Uredba o minimalnem pla\u010dilu za samozaposlene v kulturi<\/a>, ki se uporablja od leta 2025, predstavlja <span style=\"color: #993300\">pomemben korak<\/span> pri zagotavljanju osnovnih standardov pla\u010dila za zunanje izvajalce v javnih kulturnih zavodih, <span style=\"color: #993300\">ki bi ga veljalo raz\u0161iriti na polja<\/span>, s katerimi ustvarjalci redno sodelujejo, kot je izobra\u017eevanje. Vendar iz odzivov \u010dlanstva ugotavljamo, da se uredba v praksi ne izvaja vedno in povsod, pojavljajo pa se tudi poskusi njenega izigravanja. Zato je <span style=\"color: #993300\">nujen u\u010dinkovitej\u0161i nadzor<\/span> nad njenim izvajanjem. Podobno bi bilo treba po vzoru ureditev za samozaposlene v kulturi razmisliti o minimalnih standardih pla\u010dila za samostojne novinarje.<\/p>\n<p>Za kulturni sektor so pomembne tudi <span style=\"color: #993300\">koalicijske zaveze, povezane z zaposlovanjem mladih, vajeni\u0161tvom, razvojem digitalnih kompetenc, vse\u017eivljenjskim u\u010denjem in prekvalifikacijami.<\/span> Pri tem je treba upo\u0161tevati posebnosti kulturnih poklicev, kjer dolgotrajno usposabljanje pogosto vodi v visoko specializirane kariere, mo\u017enosti dela znotraj polja so omejene, <span style=\"color: #993300\">pridobljene kompetence pa ob\u010de uporabne.<\/span> Zato bi bilo smislno razviti mehanizme kariernega razvoja, dodatnega izobra\u017eevanja in prehodov v nove poklicne poti, ki smiselno zajamejo specializirana znanja kulturnega sektorja<strong><u>.<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Prilo\u017enost predstavljajo tudi napovedi zmanj\u0161evanja administrativnih bremen, digitalizacije postopkov, izbolj\u0161anja poslovnega okolja in povezovanja gospodarstva z raziskovalnimi institucijami. Pri slednjem je pomembno, da se kulturo in umetnost prepozna kot enakovrednega razvojnega partnerja. Kulturni sektor ni zgolj prejemnik javnih sredstev, temve\u010d prostor raziskovanja, inovacij, razvoja novih praks in znanj, ki imajo pogosto \u0161ir\u0161e dru\u017ebene in gospodarske u\u010dinke. Vse te zaveze pa bodo za kulturo pomembne le, \u010de bodo prevedene v ukrepe, ki upo\u0161tevajo posebnosti kulturnega dela: projektno naravo dela, velik dele\u017e samozaposlenih, pomen avtorskega ustvarjanja ter potrebo po dolgoro\u010dnem razvoju karier. <span style=\"color: #333399\"><strong>Prihodnje politike zaposlovanja, dav\u010dnega okolja in razvoja kompetenc zato ne smejo kulture obravnavati zgolj kot izjemo, temve\u010d kot pomemben del sodobnega ustvarjalnega in razvojnega gospodarstva<\/strong>.<\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"2\"  header_id=\"header-1785490092296\" id=\"header-1785490092296\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490092296 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"JAVNA UPRAVA in FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ: dohodninske donacije ne morejo nadomestiti sistemske podpore (poglavje II.3, stran 11)\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490092296\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490092296\" class=\"accordions-head-title\">JAVNA UPRAVA in FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ: dohodninske donacije ne morejo nadomestiti sistemske podpore (poglavje II.3, stran 11)<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490092296 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p>Koalicijska pogodba <span style=\"color: #993300\">na podro\u010dju nevladnih organizacij omenja financiranje preko odstotka dohodnine, ki ga lahko davkopla\u010devalci prostovoljno namenijo izbranim nevladnim organizacijam.<\/span> Tak\u0161na oblika podpore je pomemben in dobrodo\u0161el mehanizem vklju\u010devanja dr\u017eavljanov v podporo civilni dru\u017ebi, vendar ne more predstavljati nadomestila za sistemsko javno financiranje nevladnih organizacij in razvojno podporo sektorju.<\/p>\n<p>Iz formulacije koalicijske pogodbe je mogo\u010de razumeti namero po spremembi sedanje ureditve, v kateri se del nerazporejenih dohodninskih sredstev namenja Skladu za razvoj nevladnih organizacij. <span style=\"color: #993300\">Ocenjujemo, da bi bila ukinitev oziroma zmanj\u0161anje tega sistema za neodvisno kulturo in \u0161ir\u0161i nevladni sektor izrazito \u0161kodljiva. Kultura in umetnost namre\u010d ne moreta biti prepu\u0161\u010deni izklju\u010dno logiki prostovoljnih donacij posameznikov. <\/span>Delovanje nevladnih organizacij ni tekmovanje v priljubljenosti, temve\u010d uresni\u010devanje javnega interesa na podro\u010djih, kjer dru\u017ebeni u\u010dinki pogosto presegajo neposredno prepoznavnost posamezne organizacije ali programa. Izku\u0161nje ob tem ka\u017eejo, da dr\u017eavljani pri namenjanju dela dohodnine najpogosteje izbirajo humanitarne, socialne in \u0161portne organizacije, kar je razumljivo in pomembno. Vendar to pomeni, da podro\u010dja, kot so kultura, umetnost, okolje, razvoj novih dru\u017ebenih praks ali varovanje \u010dlovekovih pravic, nimajo enakih mo\u017enosti za pridobivanje tovrstne podpore. Prav zato je naloga dr\u017eave, da zagotovi stabilne mehanizme za podro\u010dja, kjer trg donacij ne more zagotoviti enakovrednega financiranja, \u010deprav imajo ta podro\u010dja pomembne dru\u017ebene u\u010dinke.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Sklad za razvoj nevladnih organizacij<\/span> je bil vzpostavljen prav kot tak\u0161en razvojni mehanizem. Ne financira zgolj posameznih programov, temve\u010d krepi dolgoro\u010dne kapacitete nevladnega sektorja, podpira razvoj organizacij, omogo\u010da sofinanciranje evropskih projektov in prispeva k profesionalizaciji delovanja organizacij. Po podatkih CNVOS, je bilo od njegove vzpostavitve leta 2018 preko sklada razdeljenih skoraj 69 milijonov evrov, pri \u010demer je bilo ve\u010d kot 16 milijonov namenjenih za sofinanciranje evropskih projektov. Ti ukrepi so omogo\u010dili pridobivanje dodatnih evropskih sredstev in pomembno pove\u010dali razvojni u\u010dinek javnega vlo\u017eka. <span style=\"color: #993300\">Med prejemniki sredstev je bilo tudi veliko kulturnih organizacij; kultura je bila doslej celo eno izmed podro\u010dij z najve\u010djo podporo sklada.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Za kulturni sektor je posebej pomemben tudi u\u010dinek sklada na zaposlovanje in razvoj organizacijskih kapacitet. <\/span>Nevladne kulturne organizacije pogosto delujejo v izrazito negotovih pogojih, zato sredstva za razvoj zaposlenih, krepitev organizacij in pripravo evropskih projektov neposredno vplivajo na stabilnost kulturne produkcije. Nadomestitev tak\u0161ne podpore zgolj z individualnimi dohodninskimi donacijami bi pomenila izgubo enega redkih mehanizmov, ki omogo\u010da dolgoro\u010dno krepitev neodvisne kulture.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Tudi z vidika javnih financ je treba pri presoji upo\u0161tevati \u0161ir\u0161i razvojni u\u010dinek tak\u0161nih ukrepov. Po oceni Fiskalnega sveta bi ukinitev Sklada za razvoj nevladnih organizacij pomenila zelo omejen fiskalni u\u010dinek, ocenjen na pribli\u017eno 0,02 odstotka BDP, medtem ko lahko izguba razvojnega mehanizma pomembno oslabi sposobnost nevladnih organizacij za pridobivanje evropskih sredstev, ustvarjanje novih delovnih mest in izvajanje programov v javnem interesu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #333399\"><strong>\u010ce bo vlada spreminjala sistem financiranja nevladnih organizacij, je zato nujno, da ohrani in nadgradi stabilne javne mehanizme podpore. Za podro\u010dje kulture to pomeni predvsem zagotovitev, da se razvoj neodvisnega kulturnega sektorja ne prepusti zgolj sposobnosti organizacij za zbiranje donacij, temve\u010d ostane del premi\u0161ljene kulturne politike. Posebej pomembno je tudi ohraniti mehanizme, ki omogo\u010dajo sofinanciranje evropskih projektov, saj je slovenska nevladna kultura pri pridobivanju evropskih sredstev med uspe\u0161nej\u0161imi deli kulturnega prostora. Brez nacionalnega sofinanciranja pa bo ta potencial bistveno omejen.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"3\"  header_id=\"header-1785490093785\" id=\"header-1785490093785\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490093785 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"DEMOGRAFIJA, DRU\u017dINA, SOCIALNE ZADEVE: Zaposlovanje mladih in razvoj karier v kulturi (poglavje II.8, stran 21)\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490093785\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490093785\" class=\"accordions-head-title\">DEMOGRAFIJA, DRU\u017dINA, SOCIALNE ZADEVE: Zaposlovanje mladih in razvoj karier v kulturi (poglavje II.8, stran 21)<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490093785 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p>Koalicijska zaveza k <span style=\"color: #993300\">oblikovanju ukrepov za pove\u010danje zaposlenosti mladih, vklju\u010dno z vajeni\u0161tvom in spodbujanjem prve zaposlitve,<\/span> je pomembna tudi za kulturni sektor, v katerem \u0161tevilni mladi vstopajo na trg dela v negotovih pogojih. Pri tem pa je treba upo\u0161tevati posebnosti kulturnih poklicev, kjer so karierne poti pogosto dolge, specializirane in povezane s specifi\u010dnimi telesnimi, ustvarjalnimi ali strokovnimi kompetencami.<\/p>\n<p>Poleg podpore prvemu vstopu na trg dela bi bilo zato smiselno razviti tudi<span style=\"color: #993300\"> mehanizme za dolgoro\u010dni karierni razvoj, dodatno izobra\u017eevanje in prekvalifikacije ustvarjalcev.<\/span> Pri poklicih, kot so ples, glasba, uprizoritvene umetnosti in druga specializirana podro\u010dja, lahko izguba sposobnosti za opravljanje primarne umetni\u0161ke dejavnosti pomeni resno socialno in poklicno tveganje. <span style=\"color: #333399\"><strong>Sistem, ki ustvarjalcem omogo\u010da pravo\u010dasne prehode v nove poklicne vloge, ne bi pomenil zgolj socialne podpore, temve\u010d ohranjanje znanja, izku\u0161enj in njihovega nadaljnjega prispevka k dru\u017ebi.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"4\"  header_id=\"header-1785490095059\" id=\"header-1785490095059\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490095059 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"REGIONALNI RAZVOJ IN VLOGA KULTURE V LOKALNIH OKOLJIH (poglavje II.12, stran 29)\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490095059\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490095059\" class=\"accordions-head-title\">REGIONALNI RAZVOJ IN VLOGA KULTURE V LOKALNIH OKOLJIH (poglavje II.12, stran 29)<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490095059 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\"><span style=\"color: #000000\">Zaveze na<\/span> podro\u010dju lokalne samouprave, regionalnega razvoja in ve\u010dje vloge regij<\/span> so lahko pomembne tudi za kulturni sektor, saj lahko predstavljajo prilo\u017enost za bolj enakomeren razvoj kulturne ponudbe in pogojev za ustvarjanje po vsej Sloveniji. V Asociaciji \u017ee dalj \u010dasa opozarjamo, da bi morale regije oblikovati lastne strategije kulturnega razvoja, ki bi povezovale potrebe poklicne in ljubiteljske kulture, lokalnih skupnosti ter razvojne potenciale posameznih okolij. Dostopnost kulture in mo\u017enosti za trajno delo kulturnih delavcev in ustvarjalcev namre\u010d mo\u010dno narekujejo velikosti ob\u010dine ali njihove finan\u010dne sposobnosti.<\/p>\n<p>Pri tem bi bilo smiselno mestoma voditi premislek v smeri razvoja <span style=\"color: #993300\">skupnih ukrepov in mehanizmov na ravni regij ali ve\u010d ob\u010din, ki bi omogo\u010dali stabilnej\u0161e pogoje za delovanje nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi in podpornega okolja za kulturo<\/span>. Manj\u0161a lokalna okolja namre\u010d pogosto te\u017eko samostojno vzpostavijo pogoje za razvoj sodobne umetni\u0161ke produkcije, zato je pomembno povezovanje virov, znanja in infrastrukture. Regionalna raven lahko predstavlja tudi prostor za bolj\u0161e povezovanje med javnimi zavodi, nevladno kulturo, ljubiteljskimi ustvarjalci in lokalnimi skupnostmi.<\/p>\n<p>Za Asociacijo je pri tem klju\u010dna tudi <span style=\"color: #993300\">skladnost kulturnih in razvojnih politik na vseh ravneh upravljanja \u2013 od dr\u017eavne do regionalne in lokalne ravni, ter vse do evropske.<\/span> Usklajeno razvita kulturna ponudba namre\u010d ne prispeva le k turisti\u010dni privla\u010dnosti posameznih obmo\u010dij, temve\u010d predvsem h kakovosti \u017eivljenja prebivalcev, dostopnosti kulturnih vsebin, grajenju skupnosti in dolgoro\u010dnemu dru\u017ebenemu razvoju regij. <span style=\"color: #333399\"><strong>Kulturna politika mora biti zato razumljena kot sestavni del \u0161ir\u0161ih razvojnih politik, ne pa kot lo\u010deno podro\u010dje, ki se ga na\u010drtuje neodvisno od drugih razvojnih prioritet.<\/strong><\/span><\/p>\n            <\/div>\r\n    \r\n            <div post_id=\"12024\" itemcount=\"5\"  header_id=\"header-1785490096168\" id=\"header-1785490096168\" style=\"\" class=\"accordions-head head1785490096168 border-none\" toggle-text=\"\" main-text=\"Medresorske povezave, ki umanjkajo: kultura kot razvojna politika v IZOBRA\u017dEVANJU, ZNANOSTI in pri MLADINI (poglavje II.5, stran 14-15), v ZDRAVSTVU (poglavje II.6, stran 16-17)   ter KMETIJSTVU (poglavje II.10, stran 25-26)\">\r\n                                    <span id=\"accordion-icons-1785490096168\" class=\"accordion-icons\">\r\n                        <span class=\"accordion-icon-active accordion-plus\"><i class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/span>\r\n                        <span class=\"accordion-icon-inactive accordion-minus\"><i class=\"fas fa-chevron-right\"><\/i><\/span>\r\n                    <\/span>\r\n                    <span id=\"header-text-1785490096168\" class=\"accordions-head-title\">Medresorske povezave, ki umanjkajo: kultura kot razvojna politika v IZOBRA\u017dEVANJU, ZNANOSTI in pri MLADINI (poglavje II.5, stran 14-15), v ZDRAVSTVU (poglavje II.6, stran 16-17)   ter KMETIJSTVU (poglavje II.10, stran 25-26)<\/span>\r\n                            <\/div>\r\n            <div class=\"accordion-content content1785490096168 \">\r\n                <p>\u00a0<\/p>\n<p>Na podro\u010djih drugih resorjev prepoznavamo ve\u010d prilo\u017enosti za tesnej\u0161e povezovanje s kulturno politiko, ki v koalicijskih zavezah niso jasno prepoznane.\u00a0<span style=\"color: #993300\">Na podro\u010dju izobra\u017eevanja, mladine in znanosti<\/span> pogre\u0161amo jasnej\u0161o umestitev kulture kot pomembnega elementa razvoja znanja, ustvarjalnosti in dobrega po\u010dutja mladih. Krepitev <span style=\"color: #993300\">kulturno-umetnostne vzgoje<\/span> ter sistemati\u010dno povezovanje izobra\u017eevalnega sistema s kulturnimi organizacijami sta klju\u010dna za razvoj ob\u010dinstev, ustvarjalnih kompetenc in dolgoro\u010dnega odnosa mladih do kulture. <span style=\"color: #993300\">Prav tako bi bilo treba mo\u010dneje povezovati kulturo z znanostjo, gospodarstvom in izobra\u017eevanjem,<\/span> saj sodobni razvojni izzivi pogosto zahtevajo preplet razli\u010dnih podro\u010dij znanja in ustvarjalnosti.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Na podro\u010dju zdravstva<\/span> pa pogre\u0161amo prepoznavanje \u0161ir\u0161e vloge civilne dru\u017ebe, tudi kulturnih praks kot pomembnega partnerja pri zagotavljanju celostne skrbi za zdravje in dobrobit prebivalstva. <span style=\"color: #333399\"><strong>U\u010dinki kulture in umetnost na du\u0161evno zdravje, socialno vklju\u010denost in kakovost \u017eivljenja so danes dobro raziskani, modeli, kot je \"umetnost na recept\", pa so v \u0161tevilnih evropskih dr\u017eava \u017ee dobro uveljavljeni. <\/strong><\/span>Tovrstne pristope bi bilo smiselno razvijati tudi v Sloveniji kot del \u0161ir\u0161ega, preventivno usmerjenega in bolj holisti\u010dnega modela zdravstva.<\/p>\n<p><span style=\"color: #993300\">Na podro\u010dju kmetijstva<\/span> pozdravljamo namero uvedbe turisti\u010dnega evra kot mehanizma dodatne podpore obmo\u010djem z omejenimi mo\u017enostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), vendar menimo, da bi moral ukrep ohranjanje kulturne krajine nasloviti \u0161ir\u0161e in vklju\u010diti tudi vidik varstva kulturne dedi\u0161\u010dine. <span style=\"color: #333399\"><strong>Prenove objektov kulturne dedi\u0161\u010dine na pode\u017eelju morajo namre\u010d pogosto upo\u0161tevati strokovne smernice varstva dedi\u0161\u010dine, kar je za \u0161tevilne lastnike in uporabnike brez ustrezne podpore te\u017eko izvedljivo.<\/strong><\/span> Ohranjanje kulturne krajine zato ne bi smelo biti razumljeno zgolj kot vpra\u0161anje varovanja preteklosti ali infrastrukturnih vlaganj, temve\u010d kot del trajnostnega razvoja prostora, ki prispeva k odpornosti kmetijskih obmo\u010dij, njihovi turisti\u010dni privla\u010dnosti, kakovosti bivanja in dolgoro\u010dni gospodarski vitalnosti.<\/p>\n            <\/div>\r\n    <\/div>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n            <\/div>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Koalicijska pogodba za podro\u010dje kulture in umetnosti prina\u0161a nekatere ukrepe, ki bi lahko pozitivno vplivali na razvoj kulturnega sektorja, predvsem na podro\u010djih <strong>digitalizacije, internacionalizacije kulture, ve\u010dje dostopnosti kulturnih vsebin ter iskanja novih mo\u017enosti financiranja<\/strong>. Nekateri predlogi predstavljajo prilo\u017enost za izbolj\u0161anje delovanja kulturnih institucij, razvoj kulturne infrastrukture in ve\u010djo podporo ustvarjalcem. Ob tem pa analiza ka\u017ee tudi na \u0161tevilne odprte dileme in tveganja. Posebej pomembna so vpra\u0161anja <strong>morebitnih posegov v \u017ee vzpostavljene mehanizme podpore kulturnemu sektorju, polo\u017eaja nevladnih organizacij ter zagotavljanja socialne varnosti samostojnih delavcev v kulturi<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p>Pri prihodnjih spremembah bo zato klju\u010dno, da kulturna politika temelji na <strong>stabilnem in predvidljivem financiranju, vklju\u010devanju razli\u010dnih dele\u017enikov ter spo\u0161tovanju raznolikosti kulturnega prostora<\/strong>. Ukrepi morajo biti na\u010drtovani na podlagi strokovnih analiz in v <strong>strukturiranem dialogu s kulturno-umetni\u0161kim sektorjem<\/strong>. Prav odsotnost zadostnega dialoga in predvidljivosti pri nekaterih dosedanjih ukrepih odpira vpra\u0161anja o prihodnji stabilnosti kulturnega ekosistema.<\/p>\n\n\n\n<p>Kultura ni zgolj podro\u010dje umetni\u0161ke produkcije, temve\u010d <strong>pomemben dejavnik dru\u017ebenega razvoja, kakovosti \u017eivljenja, ustvarjalnosti in povezanosti skupnosti<\/strong>. Prihodnje spremembe morajo biti zato usmerjene v <strong>krepitev dostopne, kakovostne in raznolike kulturne krajine<\/strong> ter v <strong>izbolj\u0161anje polo\u017eaja vseh, ki v kulturi ustvarjajo in delajo<\/strong>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026\u20132030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na razli\u010dnih podro\u010djih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Podro\u010dje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dedi\u0161\u010dine in razvoja umetni\u0161kega ustvarjanja, temve\u010d ima \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobra\u017eevanje in vsesplo\u0161no povezanost dru\u017ebe. V nadaljevanju &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/07\/31\/asociacija-analizira-koalicijska-pogodba-za-mandat-2026-2030\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 \u2013 2030<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,12,26,15,1,22,3,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-12008","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12008","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12008"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12008\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12108,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12008\/revisions\/12108"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12008"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12008"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12008"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}