{"id":11950,"date":"2026-07-30T12:17:34","date_gmt":"2026-07-30T12:17:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11950"},"modified":"2026-07-30T12:17:36","modified_gmt":"2026-07-30T12:17:36","slug":"asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-koper-z-obalo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/07\/30\/asociacija-poizveduje-intervjuji-z-delezniki-mestna-obcina-koper-z-obalo\/","title":{"rendered":"Asociacija poizveduje: intervjuji z dele\u017eniki \u2013 Mestna ob\u010dina Koper (z obalo)"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odlo\u010dili, da v izbranih mestnih ob\u010dinah opravimo intervjuje s klju\u010dnimi dele\u017eniki s kulturno – umetni\u0161ke scene in jih objavimo v obliki preglednih \u010dlankov. Skupaj s tem objavljamo tudi kraj\u0161e analize stanja kulturno – umetni\u0161ke produkcije v teh ob\u010dinah. Pred vami je drugi od \u0161estih preglednih \u010dlankov, ki obravnava stanje v Mestni ob\u010dini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v ob\u010dini smo se pogovarjali tako s predstavniki ob\u010dine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobra\u017eevalnim dru\u0161tvom PiNA, ki deluje na podro\u010dju neformalnega izobra\u017eevanja, umetnosti in kulture ter zastopni\u0161tva, Jasno Dadles s kulturnega dru\u0161tva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom \u0160portnega kulturnega dru\u0161tva Bali Koper ter s predstavnikom MOK. V Kopru in na obali odgovori ob\u010dine in kulturnih akterjev ne ka\u017eejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. \u0160e vedno je tudi nekaj odprtih vpra\u0161anj na podro\u010dju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

PiNA <\/strong>: “Osnovno podro\u010dje je urejeno, obstajajo razpisi za NVO iz kulture, samo ni sodobnega dojemanja profesionalne kulture, vse je ena\u010deno s ljubiteljsko in tudi velika ve\u010dina organizacij je na ljubiteljski ravni. Veliki javni zavodi so vsebinsko precej konservativni, in propulzivnih NVOjev je relativno malo.”<\/p>\n\n\n\n

Lib-Art:<\/strong> “Ob\u010dina Piran razpolaga z izjemnim kulturnim potencialom, ki temelji na bogati zgodovinski dedi\u0161\u010dini, identiteti prostora in mednarodni prepoznavnosti Giuseppeja Tartinija. Kulturno \u017eivljenje je raznoliko in aktivno, pri \u010demer pomembno vlogo poleg javnih zavodov igrajo tudi nevladne organizacije. Kljub temu ocenjujemo, da kulturni potencial ob\u010dine \u0161e ni v celoti sistemsko in razvojno izkori\u0161\u010den, zlasti v smislu dolgoro\u010dnega strate\u0161kega na\u010drtovanja in podpore profesionalnim kulturnim programom.”<\/p>\n\n\n\n

Martin Zelenko Poles<\/strong>: “Slabo, saj so najemnine za poslovne prostore zelo visoke. Premalo je poudarka na lokalni kulturni proizvodnji.”<\/p>\n\n\n\n

MOK poudarja, da je kultura za mesto klju\u010dno podro\u010dje: <\/strong>“Pomen kulture in umetnosti je v Mestni ob\u010dini Koper klju\u010den, saj prispevata k oblikovanju identitete skupnosti, socialni povezanosti in kakovosti \u017eivljenja ob\u010danov. Obenem vplivata tudi na gospodarski in turisti\u010dni razvoj mesta.  Mestna ob\u010dina Koper kot najve\u010dja med \u0161tirimi ob\u010dinami slovenske Istre predstavlja osrednje kulturno sti\u010di\u0161\u010de in deluje povezovalno tako na podro\u010dju skupnih kulturnih projektov in prireditev kot tudi pri razvoju skupne kulturne infrastrukture ter \u010dezmejnih povezav.”<\/p>\n\n\n\n

Jaka Miklav\u010di\u010d (\u0160KD Bali): \u201c<\/strong>Javne finance, namenjene za kulturo, so kroni\u010dno prenizke in nezadostne. Kultura in umetnost zato stagnirata oz. izjemoma pride do prese\u017ekov zaradi odli\u010dnosti in iznajdljivosti posameznikov in\/ali manj\u0161ih skupnosti, ki z neznatnimi sredstvi nekako uspejo izvajati dobre programe in\/ali projekte.\u201d<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na podro\u010dju nevladnih organizacij s podro\u010dja kulture, ki delujejo v ob\u010dini.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOK nevladne organizacije podpira predvsem <\/strong>“z vsakoletnim zagotavljanjem prora\u010dunskih sredstev za objavo javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov in javnega razpisa za sofinanciranje prireditev. Na leto\u0161njem javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih programov je sredstva prejelo 47 organizacij. Te so se lahko potegovale tudi za sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje prireditev, kjer je bilo prejemnikov sredstev 240.”<\/p>\n\n\n\n

PiNA po drugi strani opozarja na vsebinsko nerazumevanje ob\u010dine ter majhnih razpisnih sredstev.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tudi Jasmina Dadles z Lib-Arta, ki sicer deluje v ob\u010dini Piran, izpostavlja “<\/strong>nestabilno in prete\u017eno projektno financiranje, odsotnost ve\u010dletnih programskih mehanizmov ter omejeno razumevanje specifi\u010dnosti profesionalne kulturne produkcije. Nevladne organizacije se soo\u010dajo z visokimi pri\u010dakovanji glede kakovosti in mednarodne prepoznavnosti, ob tem pa pogosto nimajo zagotovljenih stabilnih pogojev za dolgoro\u010dno delovanje.”<\/p>\n\n\n\n

\u0160e slab\u0161e stanje opi\u0161e Zelenko Poles: “<\/strong>Pogoji so slabi ali celo neobstoje\u010di. Prostorov je kar nekaj na razpolago, vendar ob\u010dini ni v interesu jih nameniti kulturnim delavcem, raje jih imajo prazne. Kot sem \u017ee omenil, so najemnine zelo visoke in nedostopne, zato si jih kulturni delavci te\u017eko privo\u0161\u010dimo, enako ali \u0161e slab\u0161e velja za stanovanja, reziden\u010dne in produkcijske prostore. \u017dal se s tem statusom te\u017eko \u017eivi in komaj pre\u017eivi.” <\/p>\n\n\n\n

Jaka Miklav\u010di\u010d iz \u0160KD Bali <\/strong>je ocenil, da so te\u017eave birokratske narave, pomanjkanje prostorov, nezadostno financiranje in poplava dogodkov \u201cinstant kulture\u201d. Kriti\u010den je bil predvsem glede razpisov:

\u201cOb\u010dina podarja razpisna sredstva vedno istim organizacijam – takim, ki jim ustrezajo in so njihovi prijatelji\/zavezniki. Ogromno je klientelizma, strokovne komisije ne prebirajo dejanskih prijav na razpise oz. jih zelo povr\u0161no preletijo. Razdelitev sredstev je prakti\u010dno dolo\u010dena vnaprej, vsaj velika ve\u010dina sredstev.
Z na\u0161im dru\u0161tvom se \u017ee leta prijavljamo na razpis za podro\u010dje, na katerem skorajda ne delujemo, ampak nas je na to podro\u010dje usmerila ob\u010dina, \u010de\u0161 da bomo iz tistega naslova najla\u017eje dobili sredstva. Sredstva iz razpisa seveda ne zadostujejo za izvedbo celoletnih aktivnosti.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi, ali ob\u010dina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezpla\u010den najem, kako je na splo\u0161no urejeno to podro\u010dje in kak\u0161ni so kriteriji, ki jih ob\u010dina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujana infrastruktura ustrezna.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOK pravi, da <\/strong>nevladnim organizacijam, ki imajo status delovanja v javnem interesu na podro\u010dju kulture, skladno z zakonodajo in prostorskimi zmo\u017enostmi omogo\u010damo brezpla\u010dno uporabo prostorov. Evidence tak\u0161nih organizacij ne vodimo. Mestna ob\u010dina Koper tako omogo\u010da brezpla\u010dno uporabo prostorov med drugim Zvezi kulturnih dru\u0161tev Mestne ob\u010dine Koper, Mednarodnemu centru lutkovne umetnosti Koper in Humanisti\u010dnemu dru\u0161tvu za zgodovino, umetnost in kulturo Histria.<\/p>\n\n\n\n

PiNA potrjuje, da lokalna skupnost omogo\u010da uporabo lokalne infrastrukture ter da so prostori finan\u010dno dostopni, v ustreznem stanju ter ustrezno opremljeni.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lib-Art prav tako ugotavlja, da piranska ob\u010dina omogo\u010da uporabo nekaterih javnih prostorov, a kljub temu ostaja \u0161e nekaj te\u017eav: <\/strong>“Ob\u010dina omogo\u010da uporabo dolo\u010denih javnih prostorov, kar je pomembna podpora kulturnim dejavnostim. Kljub temu sistem uporabe infrastrukture \u0161e ni v celoti prilagojen potrebam profesionalnih organizacij, zlasti glede dolgoro\u010dnega na\u010drtovanja in stabilnih pogojev.” Glede ustreznosti infrastrukture pa: <\/strong>“Piran razpolaga z izjemnimi zgodovinskimi prizori\u0161\u010di, ki imajo visoko kulturno in promocijsko vrednost. Vendar \u0161tevilni prostori niso primerni za profesionalno produkcijo, saj se pojavljajo omejitve na podro\u010dju tehni\u010dne opreme, akustike, logistike in produkcijske podpore.”<\/p>\n\n\n\n

Zelenko Poles, kot smo videli, pa s stali\u0161\u010da samozaposlenega ugotavlja precej slabo stanje: <\/strong>“Prostorov je kar nekaj na razpolago, vendar ob\u010dini ni v interesu jih nameniti kulturnim delavcem, raje jih imajo prazne. Kot sem \u017ee omenil, so najemnine zelo visoke in nedostopne, zato si jih kulturni delavci te\u017eko privo\u0161\u010dimo”<\/p>\n\n\n\n

Jaka Miklav\u010di\u010d (\u0160KD Bali) <\/strong>je poudaril, da ob\u010dina ponuja mo\u017enost rabe lokalne infrastrukture, a pod strogimi pogoji, predvsem, kar se ti\u010de urnika. Povedal je \u0161e:<\/p>\n\n\n\n

\u201cVe\u010dinoma je infrastruktura pod streho v ustreznem stanju, zunanje lokacije pa so zelo neustrezno zastavljene, najve\u010dje te\u017eava je ponavadi elektri\u010dno omre\u017eje. Npr. Centralni mestni park je prakti\u010dno v centru Kopra, je arhitekturno idealen zunanji prostor za dogodke, predvsem glasbene narave, a nima elektri\u010dnih priklju\u010dkov, zato je potrebno najeti agregat.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi koliko ob\u010dina namenja za kulturo in na kak\u0161en na\u010din sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOK<\/strong>: Prora\u010dun ob\u010dine namenjen za kulturo se je v zadnjih \u0161tirih letih znatno povi\u0161al, in sicer iz 3,5 % v letu 2022 do 5,7 %  v letu 2025. V letu 2022 je realizacija ob\u010dinskega prora\u010duna zna\u0161ala 88.954.715 evrov, od tega je bilo za kulturo namenjenih 3.115.164 evrov, kar zna\u0161a 3,5%. V letu 2023 je realizacija prora\u010duna zna\u0161ala 81.157.830 evrov, od tega za kulturo 3.011,133 evrov, kar zna\u0161a 3,7 %. V letu 2024 je realizacija prora\u010duna zna\u0161ala 84.952.808 evrov, od tega za kulturo 3.552.300 evrov, kar zna\u0161a 4,1 %, medtem ko je bil realizacija prora\u010duna v letu 2025 99.037.692 evrov, za kulturo pa je bilo namenjenih 5.683.302 evrov, kar zna\u0161a 5,7 %. Velik del sredstev smo v zadnjih dveh letih namenili prenovi dotrajanega objekta in za vzpostavitev projekta Libertas \u2013 sti\u010di\u0161\u010de kultur, ki bo zagotovil sodobno infrastrukturo za delovanje sodobnih umetni\u0161kih praks in izvedbo razli\u010dnih kulturnih dogodkov.<\/p>\n\n\n\n

Predstavnika \u0160KD Bali smo vpra\u0161ali \u0161e ali sodelujejo z javnimi zavodi s podro\u010dja kulture?<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u201cNe, ker nimajo ni\u010desar za ponuditi. Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je financiran cca. 85% za turizem, 10% za mladino in 5% za kulturo. Absurdno nizek budget gre resorju kulture, zato si s tem javnim zavodom ne moremo pomagati kar se ti\u010de kulture.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Na mestno ob\u010dino smo naslovili \u0161e nekaj specifi\u010dnih vpra\u0161anj.<\/mark><\/strong> Sodelovanje med ob\u010dino in dr\u017eavo so tudi v Kopru ocenili kot dobro in konstruktivno (intervju je bil opravljen pred dr\u017eavnozborskimi volitvami 2026): “<\/strong>Skupno vodilo Mestne ob\u010dine Koper in Ministrstva za kulturo je zasledovanje skupnih to\u010dk pri dejanskem uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo, kar se je do zdaj izkazalo v dobrih praksah.”<\/p>\n\n\n\n

Na vpra\u0161anje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetni\u0161kih projektov usklajevati z inflacijo so odgovorili, da so bila sredstva iz razpisa za sofinanciranje kulturnih programov 3,5 odstotne to\u010dke vi\u0161ja kot lani.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zanimalo nas je tudi ali ob\u010dina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetni\u0161kega dele\u017ea v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporo\u010dilo?<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MOK:<\/strong> \u00bbMenimo, da bi se moralo omenjeno priporo\u010dilo upo\u0161tevati tudi v zasebnih investicijskih projektih.”<\/p>\n\n\n\n

Zelenko Polesa smo povpra\u0161ali \u0161e, kako bi lahko ob\u010dina okrepila profesionalni razvoj samostojnih delavcev v kulturi:<\/mark> “<\/strong>Najve\u010dja podpora bi bila subvencija s poslovnimi prostori ali ateljeji, morda tudi naro\u010dila v kontekstu spodbujanja lokalne produkcije – banalen primer bi bil odkup izdelkov za poslovna darila in podobno. Primanjkuje tudi dolo\u010dena lokalna strokovna komisija za vzdr\u017eevanje in nadgradnjo kvalitete javnega prostora. Na primer, amaterski “kipar” donira betonski kip in ob\u010dina to postavi v javni prostor brez posvetovanja s stroko. Ko nekdo prenavlja fasado v zelo ozki ulici v mestnem jedru, mora stroka za spomeni\u0161ko varstvo odobriti izbor barve, medtem pa na nabre\u017eju (ki je najbolj izpostavljeno javnemu \u017eivljenju) pa lahko gostilne delajo “ki\u010d in Disneyland”, plasti\u010dne ro\u017ee, poceni “skulpture” kuharjev, rib in podobno. Plastika povsod.”<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o stanju umetnosti in kulture v Mestni ob\u010dini Koper si lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odlo\u010dili, da v izbranih mestnih ob\u010dinah opravimo intervjuje s klju\u010dnimi dele\u017eniki s kulturno – umetni\u0161ke scene in jih objavimo v obliki preglednih \u010dlankov. Skupaj s tem objavljamo tudi kraj\u0161e analize stanja kulturno – umetni\u0161ke produkcije v teh ob\u010dinah. Pred vami je drugi od \u0161estih preglednih \u010dlankov, ki … Preberi ve\u010d o Asociacija poizveduje: intervjuji z dele\u017eniki \u2013 Mestna ob\u010dina Koper (z obalo)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,14,1,22,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-11950","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-lokalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11950","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11950"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11950\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11971,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11950\/revisions\/11971"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11950"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11950"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11950"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}