{"id":11788,"date":"2026-07-14T07:59:12","date_gmt":"2026-07-14T07:59:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11788"},"modified":"2026-07-14T08:01:45","modified_gmt":"2026-07-14T08:01:45","slug":"sprejemanje-vecletna-proracuna-eu-iz-perspektive-kulturnega-sektorja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/07\/14\/sprejemanje-vecletna-proracuna-eu-iz-perspektive-kulturnega-sektorja\/","title":{"rendered":"Sprejemanje ve\u010dletna prora\u010duna EU iz perspektive kulturnega sektorja"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vir: Slu\u017eba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Med tem, ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo prora\u010duna za leto 2026 in pri vladajo\u010di koaliciji vlada \u017eelja po tem, da se ta \u010dim prej napi\u0161e na novo, se na novo pi\u0161e tudi dolgoro\u010dni prora\u010dun Evropske unije, poimenovan Ve\u010dletni finan\u010dni okvir oz. najpogosteje skraj\u0161ano kar v MFF (Multianual Financial Framework<\/em>). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na podro\u010dju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dlanku sku\u0161amo kar se le da razumljivo shematsko predstaviti na\u010din in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namre\u010d program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnej\u0161i mehanizem, ki ga dobro poznajo \u0161tevilni NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finan\u010dnem okviru zdru\u017eil s programom CERV (Dr\u017eavljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Value<\/em>s), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem ve\u010dletnem prora\u010dunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo razli\u010dico novega MFF, se je namre\u010d odlo\u010dila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajo\u010dem obdobju predvidoma izvaja manj lo\u010denih programov, ti pa postanejo ve\u010dji in torej manj razpr\u0161eni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov zdru\u017ei v 16, obenem pa bi rada ve\u010d kot 500 regionalnih in\u0161trumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 \u010dlanicam EU in regijam.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Programi naj bi postali bolj harmonizirani, bolj usmerjeni v rezultate, ve\u010dji poudarek naj bi bil posve\u010den razvoju in konkuren\u010dnosti, obenem pa si \u017eelijo prenesti tudi ve\u010d neposredne mo\u010di na same upravljalce sredstev, kar bo pomembna sprememba tudi za upravljanje kohezijskih sredstev, kjer pri\u010dakujemo, da bo Slovenija po novem imela bolj proste roke. Od razmeroma nove Vlade RS sicer \u0161e nimamo informacij, kako \u017eeli razpolagati s temi sredstvi. V tem kontekstu je smiselno omeniti, da so se prek t.i. kohezije, tudi na podro\u010dju kulture sofinancirali \u0161tevilni razvojni projekti, mnogi pa bi se morali v kratkem \u017ee za\u010deti izvajati. \u017dal pa se je Ministrica za kulturo sode\u010d po obvestilu, ki ga je objavila v za\u010detku junija 2026, odlo\u010dila, da novih programov vsaj za\u010dasno raje ne bo izvajala. To je sicer sila \u010dudna odlo\u010ditev, saj je prav stranka SDS v kritikah prej\u0161nje vlade redno opozarjala na prepo\u010dasno \u010drpanje teh sredstev, tako v primerjavi z za\u010drtanimi \u010dasovnicami, kot v primerjavi z ostalimi \u010dlanicami EU. Zamude lahko pomenijo, da sredstva zapadejo in da teh enostavno ne bomo po\u010drpali. Upamo samo, da ne gre za poskus preusmeritve evropskih sredstev v druge programe, kar je bila praksa, s katero smo se sre\u010devali v \u010dasu zaklju\u010devanja prej\u0161nje perspektive. Takrat je hitro tro\u0161enje pred skrajnimi roki za \u010drpanje pomenilo tudi hitenje z navideznim zaklju\u010devanjem projektov, delovanje po na\u010delu \u00bbizpeljimo karkoli se pa\u010d da\u00ab in \u00bbdajmo na\u0161i(m)\u00ab.

KAJ JE NA OBZORJU?!<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pomemben sklop sofinanciranja v kulturi, na katerega se pogosto pozablja, se nahaja tudi v sklopu programov Obzorje Evropa (Horizon Europe<\/em>). Trenutno veljavna shema vsebuje tudi Sklop 2: Kultura, ustvarjalnost in inkluzivna dru\u017eba, njen prora\u010dun pa je vreden 2,28 milijarde evrov. Alarmantno je, da so zdaj veljavne sheme pod novo perspektivo vidno ogro\u017eene, saj v trenutno veljavnem predlogu kultura nikjer ni ve\u010d pomembneje omenjena. Evropska komisija je namre\u010d predlagala nov program, Evropski konkuren\u010dni sklad (European Competitiveness Fund), a te\u017eava je, da se kultura (kot beseda) v sklopu tega programa pojavlja redko, skoraj da pomotoma. Kaj lahko naredimo?<\/mark><\/p>\n\n\n\n

\n

Predlagamo pridru\u017eitev <\/strong>kampaniji, ki jo vodi CAE<\/strong><\/a>, katerega \u010dlan je sicer tudi Asociacija. Glede na dopustni\u0161ki \u010das, predlagamo po\u0161iljanje razglednic z jasnimi sporo\u010dili. Predvidoma kar iz doma\u010dih krajev. Bonus to\u010dke za fotografije, ki jasno govorijo o pomenu raziskovanja in razvoja na podro\u010dju kulture in inkluzivnosti. Po\u0161iljajte jih \u010dlanom Evropskega parlamenta in Evropske komisije.<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n


PROTI AGORI<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

A pojdimo zdaj raje nazaj k temu, kar je bolj oprijemljivo, torej k prihodnjem programu AgoraEU oz. zdaj\u0161njem programu Ustvarjalna Evropa. Slednji je trenutno vodilni instrument EU namenjen neposredni podpori evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. V obdobju 2021-2027 ta razpolaga s prora\u010dunom 2,44 milijarde evrov (oz. v tech-bro govoru 2.440 mio). Za primerjavo, v obdobju 2014 2020 je bil ta vreden 1,47 milijarde. Tvorijo pa ga trije samostojni sklopi: Kultura, Media in Medsektorski sklop. Sklop Kultura je prakti\u010dno brez preferiranja posameznih podro\u010dij namenjen vsem kulturno-umetni\u0161kim podro\u010djem (recimo glasbi, uprizoritvenim umetnostim, likovnim in digitalnim ter ve\u010d-medijskim umetnostim, kulturni dedi\u0161\u010dini, knjigi, arhitekturi, oblikovanju \u2026 ), sklop Media pa je namenjen filmskem in avdiovizualnemu sektorju. V Medsektorskem sklopu se nahaja ve\u010d raznovrstnih podpor, vklju\u010duje pa mdr. tudi novi\u010darske medije.<\/p>\n\n\n\n

V novem predlogu se program Ustvarjalna Evropa zdru\u017euje s programom CERV, ki je v trenutno veljavnem obdobju vreden okoli 1,55 milijarde evrov. Trend zdru\u017eevanja programov na sploh ni nov, saj je tudi CERV nastal iz zdru\u017eitve programa Evropa za dr\u017eavljane in programa Pravice, enakost in dr\u017eavljani, prav tako pa tudi Ustvarjalna Evropa zdru\u017euje programa Media in Kultura, ki sta bila do leta 2013 samostojna. Po novem naj bi novi program, AgoraEU, sestavljali trije sklopi: Kultura, Media+ in CERV+. Medsektorski sklop torej ni ve\u010d predviden, v glavnem pa se zdru\u017euje s sklopom Media v Media+.<\/p>\n\n\n\n

<\/div><\/span>
\n

<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n


<\/strong>Glavni splo\u0161ni cilji novega programa AgoraEU so: spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter dedi\u0161\u010dine; pove\u010danje konkuren\u010dnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti medijske in avdiovizualne industrije; varovanje umetni\u0161ke in medijske svobode; za\u0161\u010dita in spodbujanje enakosti, aktivnega dr\u017eavljanstva, pravic in vrednot, kot so zapisane v Pogodbah in v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ter mo\u010dnej\u0161a demokrati\u010dna udele\u017eba in odpornost dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Kot do sedaj bo program Media+, namenjen filmu in avdiovizualnemu sektorju, dodaja pa se mu tudi skrb za novi\u010darske medije. Program Kultura ostaja \u0161e naprej namenjen vsem ostalim sferam umetnosti, kulture in ustvarjalnosti. Program CERV+ bo namenjen trem podro\u010djem: Varstvu in spodbujanju temeljnih pravic, enakosti in nediskriminacije ter pravic dr\u017eavljanov EU; Sklopu \u201eDaphne\u201c, ki se osredoto\u010da na boj proti nasilju na podlagi spola, nasilju nad otroki in drugimi izpostavljenimi skupinami; ter krepitvi \u201edemokrati\u010dne udele\u017ebe in vladavine prava.\u201c<\/p>\n\n\n\n

Predlog Evropske komisije glede prora\u010duna AgoraEU je, da bi skupni program v celotnem obdobju novega prora\u010dunskega obdobja vreden 7,606 milijarde evrov. \u010ce ta predlog primerjamo s primerljivimi programi iz trenutnega obdobja, ugotovimo, da predlog predvideva pribli\u017eno 75% pove\u010danje celotne ve\u010dletne malhe. Podvajanje na programu Kultura je skoraj dvojno, nekaj manj\u0161a pa so pove\u010danja na podro\u010dju Media+, \u010de upo\u0161tevamo, da ta v primerjavi z Medio v prihodnje predvidoma pokriva tudi vsebine iz zdaj\u0161njega Medsektorskega dela.<\/p>\n\n\n\n

Do zdaj torej glede predloga za program AgoraEU precej dobro, a poglejmo tudi, kaj to pomeni v dele\u017eu celotnega prora\u010duna. Pogled na celoto hitro zbri\u0161e razlog za nasmeh. AgoraEU v predlogu Evropske komisije pomeni zgolj 0,43% celotnega prora\u010duna EU. Skratka, dejansko se pogovarjamo o resni\u010dno majhnem programu, manj kot 5 tiso\u010dink prora\u010duna. Zato v Asociaciji menimo, da si ta v resnici zaslu\u017ei bistveno resnej\u0161e pove\u010danje.<\/strong> O tem pri\u010dajo tudi izjemno nizka stopnja uspe\u0161nosti prijav na nekatere klju\u010dne razpise iz zdaj\u0161njih programov, in na\u0161a napoved je, da se bo na dolgi rok sektor \u0161e naprej sre\u010deval z veliko negotovostjo, v veliki meri pa pri\u010dakujemo tudi, da se logika intrumentalizacije kulture za namene uresni\u010devanja splo\u0161nih prioritet komisije EU ne bo kon\u010dala. Lahko se celo \u0161e bolj zaostri.<\/p>\n\n\n\n

Nekoliko razveseli dejstvo, da je v naslednji fazi sprejemanja prora\u010duna mnenje sprejel tudi Evropski parlament. Ta je predlagal \u0161e dodatno pove\u010danje sprva predlaganih zneskov za prora\u010dun AgoreEU. Parlament je predlagal 25% pove\u010danje v primerjavi s tem, kar je v osnovi za AgoraEU predlagala Evropska komisija. Sprejeli pa so, \u017eal, tudi izjemno problemati\u010dno idejo o delitvi prora\u010duna programa Kultura, v kateri predlagajo delitev prej enotnega prora\u010duna za vse sektorje. Tako v njihovem predlogu za podro\u010dje glasbe odrejenih pribli\u017eno 1\/3 prora\u010duna programa Kultura. Poseben dele\u017e je predviden tudi za knjigo. V Asociaciji menimo, da tak\u0161en uspeh lobiranja le delov sektorja ka\u017ee na zaskrbljujo\u010d rezultat, saj so s tem bistveno oslabili polo\u017eaj uprizoritvenih umetnosti, kulturne dedi\u0161\u010dine, vizualnih, digitalnih in transdisciplinarnih kulturnih sektorjev, do neke mere pa tudi knjige, ki ima sicer \u017ee v obstoje\u010dih programih na voljo posebne mehanizme, npr. za literarne prevode.\u00a0 Pridru\u017eujemo se stali\u0161\u010du CAE, da tak\u0161na delitev ni konstruktivna, in upamo, da bodo nadaljnja pogajanja ta napa\u010den korak odpravila.

PROCES \u0160E TRAJA<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

A kak\u0161na je v vsakem primeru kon\u010dna realnost? \u017dal bo velikost prora\u010duna na koncu odvisna predvsem od Sveta Evropske unije, torej od samih dr\u017eav \u010dlanic. Tu gre prora\u010dun \u010dez ve\u010d faz pogajanj, prva pa se je \u017ee odvila med nedavno kon\u010danim predsedovanjem Cipra. Trenutno sprejeto stali\u0161\u010de (t.i. Negobox<\/em>) \u017eal sprva predlagan prora\u010dun zmanj\u0161uje v celoti za okoli 2%, na mini-programu AgoraEU pa predvideva celo 4% zmanj\u0161anje glede na prvotni predlog Evropske komisije. Pogajanja med var\u010dnimi \u010dlanicami (to so Nem\u010dija, Avstrija, Nizozemska, \u0160vedska in Finska), ki si \u017eelijo \u0161e bistveno ve\u010djih zmanj\u0161anj v skupnem prora\u010dunu na eni strani in manj ekonomsko mo\u010dnimi dr\u017eavami na drugi, bodo \u0161e naprej napeta.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vir: Urad za publikacije Evropske unije <\/sup><\/p>\n\n\n\n

Trenutno je predsedovanje prevzela Irska. Od nje z nekaj zmernega optimizma sicer pri\u010dakujemo bolj\u0161o informiranost in naklonjenost sektorju in na novo predlaganemu programu in nekaj upanja, da pride do ugodnega popravka vseeno \u0161e ostaja. Zadnjo besedo \u0161e vedno ni rekel niti Evropski parlament. A \u010dlanice so tiste, ki pla\u010dujejo v prora\u010dun, kar pomeni, da je ve\u010d mo\u010di glede kon\u010dnih \u0161tevilk vselej pri njih.<\/p>\n\n\n\n

Postopek do sprejetja prora\u010duna je vsekakor \u0161e dolg. V vsakem primeru pa vse ka\u017ee, da smo kljub ponekod spodbudnim (za zdaj vseeno napovedano bistveno pove\u010danje sredstev), drugi\u010d resno zaskrbljujo\u010dim rezultatom (zlasti kar se ti\u010de vpra\u0161anj izginjanja kulture iz drugih programov) \u0161e zelo dale\u010d od tega, da bi za kulturo namenili 2% celotnega prora\u010duna, za kar si \u017ee tradicionalno prizadeva tudi Asociacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vir: Slu\u017eba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS). Med tem, ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo prora\u010duna za leto 2026 in pri vladajo\u010di koaliciji vlada \u017eelja po tem, da se ta \u010dim prej napi\u0161e na novo, se na novo pi\u0161e tudi dolgoro\u010dni prora\u010dun Evropske unije, poimenovan Ve\u010dletni finan\u010dni okvir oz. najpogosteje skraj\u0161ano kar v MFF … Preberi ve\u010d o Sprejemanje ve\u010dletna prora\u010duna EU iz perspektive kulturnega sektorja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,16,1,22,3],"tags":[],"class_list":["post-11788","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-mednarodno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11788","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11788"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11788\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11805,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11788\/revisions\/11805"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11788"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11788"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11788"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}