{"id":11590,"date":"2026-06-22T12:24:21","date_gmt":"2026-06-22T12:24:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11590"},"modified":"2026-06-22T12:24:21","modified_gmt":"2026-06-22T12:24:21","slug":"evropa-kulturo-prepoznava-kot-dobro-za-zdravje-slovenija-bi-lahko-prisluhnila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/06\/22\/evropa-kulturo-prepoznava-kot-dobro-za-zdravje-slovenija-bi-lahko-prisluhnila\/","title":{"rendered":"Evropa kulturo prepoznava kot dobro za zdravje, Slovenija bi lahko prisluhnila"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(foto: Lien Abaroni\u0146a)<\/sub><\/em><\/p>\n\n\n\n

V Centru sodobne umetnosti v litvanski prestolnici Vilna je 4. in 5. junija potekala mednarodna konferenca z naslovom \u00bbVezi skrbi: premi\u0161ljevati delo v umetnosti in zdravju.\u00ab, na kateri smo udele\u017eenci iz vse Evrope raziskovali vlogo dela, skrbi in medsektorskega sodelovanja na prese\u010di\u0161\u010du kulture, zdravja in socialnega varstva. Konference, ki sta jo s podporo Evropske unije, organizirala Northern Dimension Partnership on Culture ter festival RY\u0160IAI, sta se v imenu Asociacije udele\u017eila <\/strong>Uro\u0161 Veber<\/mark>, predsednik dru\u0161tva ter strokovna vodja Polona Torkar<\/mark>.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kultura in umetnost danes privzemata vse ve\u010djo in pomembnej\u0161o vlogo pri spodbujanju du\u0161evnega zdravja in socialne kohezije, naslavljanju problematike socialne izolacije in demokrati\u010dne participacije. So\u010dasno pa se po vsej Evropi soo\u010data z zmanj\u0161evanjem javnih sredstev. Konferenca je tako odprla in naslovila klju\u010dna vpra\u0161anja o pogojih dela v kulturi ter o vzdr\u017enosti sodelovanja med kulturnim, zdravstvenim in socialnim sektorjem.<\/p>\n\n\n\n

Udele\u017eenci, med njimi vidni kulturni delavci, raziskovalci, zdravstveni strokovnjaki, predstavniki javnih institucij iz Baltskih dr\u017eav in vse Evrope, ter vsi, ki jih zanimajo povezave med kulturo, skrbjo in du\u0161evnim zdravjem, smo na njej tako razpravljali o tem, kaj omogo\u010da uspe\u0161na partnerstva med umetnostjo in zdravjem, katere ovire zaznavamo ter kako lahko nevladne organizacije, javne institucije in odlo\u010devalci okrepijo podporne mehanizme za tovrstne pobude. Poseben poudarek je bil namenjen pogosto spregledanemu delu kulturnih delavcev, umetnikov in drugih strokovnjakov, ki omogo\u010dajo izvajanje medsektorskih projektov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(foto: Lien Abaroni\u0146a)<\/sub><\/em>
<\/p>\n\n\n\n

Prvi dan konference je zaznamovala predstavitev poro\u010dila strokovne skupine Evropske unije \u00bbCulture and Health. Time to Act.\u00ab, ki bo slu\u017eila kot izhodi\u0161\u010de za razpravo o prenosu evropskih priporo\u010dil v prakso. Na panelu so sodelovali predstavniki ministrstev za kulturo in zdravje, raziskovalci ter strokovnjaki s podro\u010dja kulture in zdravja iz Litve, Latvije in Avstrije.<\/p>\n\n\n\n

Edith Wolf Perez<\/mark>, zagovornica povezovanja kulture in zdravja ter sopredsedujo\u010da odprti metodi koordinacije Evropske unije za podro\u010dje kulture in zdravja (OMC Culture for Health), ob predstavitvi poro\u010dila strokovne skupine Evropske unije \u00bbCulture and Health. Time to Act.\u00ab poudarila, da so koristi kulture za zdravje in dobro po\u010dutje danes podprte z obse\u017enimi raziskavami, vendar \u0161tevilne evropske dr\u017eave \u0161e vedno nimajo ustreznih sistemskih mehanizmov za financiranje in razvoj podro\u010dja kulture in zdravja. Med klju\u010dnimi priporo\u010dili so bili izpostavljeni potreba po stabilnej\u0161em medresorskem sodelovanju, vklju\u010devanju kulturnih dejavnosti v zdravstvene in socialne politike ter izbolj\u0161anju delovnih pogojev za kulturne delavce, ki izvajajo tovrstne programe. <\/p>\n\n\n\n

Pomemben poudarek prvega dne je bil namenjen tudi vpra\u0161anju nevidnega in pogosto neprepoznanega dela skrbi v kulturi. Filozof \u017dygimantas Men\u010denkovas<\/mark> je opozoril na preplet nevidnosti invalidnosti, umetni\u0161kega dela in dru\u017ebenega priznanja, psihologinja in travmatologinja dr. Inga Truskauskait\u0117<\/mark> pa je predstavila pomen travmi prijaznih pristopov pri delu z ranljivimi skupinami v umetnosti in zdravju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(foto: Lien Abaroni\u0146a)<\/sub><\/em>
<\/p>\n\n\n\n

Program je vklju\u010deval tudi predstavitve primerov dobrih praks iz Litve in drugih evropskih dr\u017eav, med njimi pobude za muzeje, prijazne osebam z demenco, programe socialnega predpisovanja kulturnih aktivnosti, vklju\u010dujo\u010de muzejske programe ter projekte za krepitev dobrega po\u010dutja skozi umetnost in kulturo.<\/p>\n\n\n\n

Drugi dan konference smo namenili premisleku o skrbstvenem delu v kulturi skozi predavanja, performativne predstavitve in prakti\u010dne delavnice. Udele\u017eenci smo raziskovali teme skrbi za ranljive skupine, pravic kulturnih delavcev, kolektivnega organiziranja ter ohranjanja dobrega po\u010dutja v kulturnem delu. Konferenco so pospremili tudi umetni\u0161ki nastopi, med njimi pa sta izstopala plesna predstava \u00bbthis blame was never meant for me\u00ab umetnika Adriana Carla Bibiana<\/mark>, ki skozi gib raziskuje travmo, krivdo in telesni spomin, ter zaklju\u010dni performans skladateljice in raziskovalke dr. Helen Anahite Wilson<\/mark>, ki preu\u010duje povezave med glasbo, telesnostjo, zdravjem in izku\u0161njo \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

(foto: Lien Abaroni\u0146a)<\/sub><\/em>
<\/p>\n\n\n\n

Drugi dan je dodatno osvetlil vpra\u0161anje skrbstvenega dela kot temeljnega, a pogosto spregledanega elementa kulturnega sektorja. Umetnica in raziskovalka Ieva Ri\u017e\u0117<\/mark> je skozi umetni\u0161ko-raziskovalno predstavitev razmi\u0161ljala o izgorelosti in ve\u010dfunkcionalnosti kulturnih delavcev v sodobni dru\u017ebi dose\u017ekov. Sociologinja dr. Gra\u017eina Bielousova<\/mark> je opozorila na nepla\u010dano in pogosto nevidno skrbstveno delo, ki ga posamezniki opravljajo v dru\u017einah in skupnostih, skladateljica in raziskovalka dr. Helen Anahita Wilson<\/mark> pa je v osrednjem predavanju raziskovala povezave med glasbo, \u010dasom in srbstvenim delom ter predstavila, kako lahko umetni\u0161ke prakse pomagajo izra\u017eati izku\u0161nje zdravja in bolezni, ki jih je pogosto te\u017eko ubesediti.<\/p>\n\n\n\n

Mednarodna konferenca je nastala v okviru Ustvarjalne evrope podprtega evropskega projekta CARE: Culture for Mental Health, katerega konzorcijski partner je tudi Dru\u0161tvo Asociacija in festivala umetnosti za du\u0161evno zdravje RY\u0160IAI (BONDS) 2026, katerega leto\u0161nja osrednja tema je delo.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(foto: Lien Abaroni\u0146a) V Centru sodobne umetnosti v litvanski prestolnici Vilna je 4. in 5. junija potekala mednarodna konferenca z naslovom \u00bbVezi skrbi: premi\u0161ljevati delo v umetnosti in zdravju.\u00ab, na kateri smo udele\u017eenci iz vse Evrope raziskovali vlogo dela, skrbi in medsektorskega sodelovanja na prese\u010di\u0161\u010du kulture, zdravja in socialnega varstva. Konference, ki sta jo s … Preberi ve\u010d o Evropa kulturo prepoznava kot dobro za zdravje, Slovenija bi lahko prisluhnila<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,53,49,54,37,16,1],"tags":[],"class_list":["post-11590","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-care","category-culturehealth","category-culture4health","category-kultura-dusevno","category-kulturosfera","category-mednarodno","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11590","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11590"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11590\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11605,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11590\/revisions\/11605"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11590"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11590"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11590"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}