{"id":11574,"date":"2026-05-29T12:06:52","date_gmt":"2026-05-29T12:06:52","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11574"},"modified":"2026-05-29T12:06:53","modified_gmt":"2026-05-29T12:06:53","slug":"asociacija-aktivna-v-domacih-mrezah-v-ospredju-financiranje-javna-podoba-in-varstvo-pravic-v-informacijski-druzbi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/05\/29\/asociacija-aktivna-v-domacih-mrezah-v-ospredju-financiranje-javna-podoba-in-varstvo-pravic-v-informacijski-druzbi\/","title":{"rendered":"Asociacija aktivna v doma\u010dih mre\u017eah: v ospredju financiranje, javna podoba in varstvo pravic v informacijski dru\u017ebi"},"content":{"rendered":"\n

V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v razli\u010dnih kontekstih odprla klju\u010dna vpra\u0161anja svojega polo\u017eaja v dru\u017ebi \u2013 od sistemskega financiranja vsebinskih mre\u017e, prek javne podobe in komunikacijskih zmo\u017enosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva \u010dlovekovih pravic v informacijski dru\u017ebi. Kot del Konzorcija vsebinskih mre\u017e NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje zakonskih obveznosti financiranja, na 12. Dnevu vklju\u010dujo\u010de informacijske dru\u017ebe pa je pomagala spodbuditi razpravo o tem, kdo danes pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij in kako okrepiti njihovo lastno produkcijo vsebin. V dialogu z Varuhinjo \u010dlovekovih pravic RS je dru\u0161tvo kot eden od predstavnikov NVO izpostavilo \u0161irok spekter izzivov digitalizacije \u2013 od dostopnosti in varnosti do vpliva umetne inteligence na kulturno in dru\u017ebeno delo ter potrebo po bolj vklju\u010dujo\u010dem in pravi\u010dnem digitalnem okolju.<\/strong>
<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Asociacija z varuhinjo \u010dlovekovih pravic RS o digitalni preobrazbi kot vpra\u0161anju pravic, mo\u010di in prihodnosti kulturnega dela
<\/mark><\/strong>
Asociacija, v njenem imenu pa strokovna vodja dru\u0161tva Polona Torkar, se je kot \u010dlanica Mre\u017ea NVO za vklju\u010dujo\u010do informacijsko dru\u017ebo 14. maja ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske dru\u017ebe udele\u017eila sre\u010danja z varuhinjo \u010dlovekovih pravic RS Dr. Simono Drenik Bavdek, katerega namen je bil prepoznati klju\u010dne izzive digitalne preobrazbe z vidika \u010dlovekovih pravic ter okrepiti mo\u017enosti za skupno delovanje pri razvoju bolj vklju\u010dujo\u010de digitalne dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Udele\u017eenci so opozorili, da digitalizacija prina\u0161a tako nove prilo\u017enosti kot tudi tveganja, zlasti na podro\u010djih varstva zasebnosti, enakega dostopa do storitev, digitalne pismenosti in za\u0161\u010dite ranljivih skupin, varuhinja pa je izpostavila pomen pravi\u010dnega dostopa do tehnologije, varnega interneta, prepre\u010devanja digitalne diskriminacije ter soo\u010danja z digitalnim nasiljem, pri \u010demer je posebej poudarila, da morajo institucije zagotoviti tudi nedigitalne poti dostopa do storitev za tiste, ki digitalnih orodij ne morejo uporabljati. Predstavniki nevladnih organizacij so pri tem opozorili tudi na sistemske izzive, kot so vpliv velikih tehnolo\u0161kih platform, nedostopnost digitalnih storitev ter potreba po ve\u010dji vklju\u010denosti civilne dru\u017ebe v oblikovanje politik ter se z varuhinjo dogovorili za nadaljnje sodelovanje in redna sre\u010danja.<\/p>\n\n\n\n

Strokovna vodja Dru\u0161tva Asociacija Polona Torkar je na sre\u010danju opozorila, da digitalizacije in umetne inteligence v kulturi ne gre razumeti zgolj kot tehnolo\u0161kega razvoja, temve\u010d kot strukturno spremembo pogojev kulturnega dela. Spreminjajo se ekonomija ustvarjanja, avtorstvo ter pogajalska mo\u010d ustvarjalcev v odnosu do platform in tehnologij, kar v neodvisni kulturi \u017ee povzro\u010da pritiske na delo, vrednotenje in vidnost. Opozorila je \u0161e, da so sistemi umetne inteligence zgrajeni na obstoje\u010dem kulturnem delu, zato je klju\u010dno vpra\u0161anje pogojev uporabe, soglasja in pravi\u010dnega nadomestila, saj brez tega kulturno delo postaja del ekstraktivnih digitalnih verig vrednosti.<\/p>\n\n\n\n

Poudarila je tudi neenakost mo\u010di med tehnolo\u0161kimi platformami, dr\u017eavo in kulturnim sektorjem ter potrebo po transparentnosti podatkovnih tokov, u\u010dinkoviti regulaciji trening podatkov in uveljavitvi avtorskih pravic v digitalnem okolju. Po mnenju dru\u0161tva namre\u010d digitalni sistemi niso nevtralni, saj lahko vklju\u010dujejo algoritmi\u010dne pristranskosti, netransparentno avtomatizirano odlo\u010danje in neenak dostop do storitev, kar neposredno vpliva tudi na kulturno podro\u010dje. Zato je izpostavila tri klju\u010dna izhodi\u0161\u010da: da mora digitalna preobrazba vklju\u010devati delovne in avtorske pravice kot temelj, da mora biti umetna inteligenca regulirana z vidika transparentnosti, soglasja in pravi\u010dnega nadomestila ter da mora biti kulturni sektor sistemati\u010dno vklju\u010den v oblikovanje digitalnih politik. Digitalna dru\u017eba je tako predvsem vpra\u0161anje razdelitve vrednosti in mo\u010di, kulturno delo pa mora pri tem ostati del demokrati\u010dne infrastrukture, ne zgolj surovina digitalnih sistemov.<\/p>\n\n\n\n

Nevladniki ob dnevu vklju\u010dujo\u010de informacijske dru\u017ebe o tem, kdo pripoveduje zgodbo NVO v digitalni dobi<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mre\u017ea NVO za vklju\u010dujo\u010do informacijsko dru\u017ebo (Mre\u017ea NVO-VID je skupaj s partnerji isti dan, torej 14. maja 2026, organizirala 12. Dan vklju\u010dujo\u010de informacijske dru\u017ebe z naslovom \u00bbGlas nevladnih organizacij v javnosti: od slabe reprezentacije do lastne produkcije vsebin\u00ab. Dogodek, ki ga je v sodelovanju z Asociacijo izvedla v prostorih Doma sindikatov na Dalmatinovi, je odprl razpravo o javni podobi nevladnih organizacij, njihovi lastni produkciji vsebin ter pomenu digitalnih in multimedijskih kompetenc. <\/p>\n\n\n\n

Osrednji del sre\u010danja je bila okrogla miza z naslovom Kdo pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij?<\/em>, na kateri so sodelujo\u010di izpostavili, da so NVO v javnosti pogosto predstavljene prek medijev, politike ali dru\u017ebenih omre\u017eij, medtem ko imajo same omejene mo\u017enosti za strate\u0161ko oblikovanje lastne javne podobe. Govorci so opozorili na strukturne in komunikacijske izzive sektorja ter poudarili, da je za ve\u010djo prepoznavnost in vpliv nujna krepitev lastnih komunikacijskih in produkcijskih zmogljivosti, pa tudi bolj povezano delovanje in dolgoro\u010dna gradnja lastnih komunikacijskih kanalov.<\/p>\n\n\n\n

Razprava je pokazala, da vpra\u0161anje \u00bbkdo pripoveduje zgodbo NVO\u00ab presega komunikacijsko raven in sega v \u0161ir\u0161e razumevanje vloge nevladnega sektorja v dru\u017ebi \u2013 od zaupanja in reprezentacije do sistemskih pogojev delovanja in vklju\u010devanja v procese odlo\u010danja. Udele\u017eenci so se strinjali, da okrepitev lastnega glasu NVO ni le vpra\u0161anje vidnosti, temve\u010d tudi demokrati\u010dne kakovosti javnega prostora ter zmo\u017enosti sektorja, da sam oblikuje pripoved o svojem delu in dru\u017ebenem u\u010dinku.<\/p>\n\n\n\n

O dogodku v celoti lahko ve\u010d preberete na tej povezavi.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Konzorcij vsebinskih mre\u017e NVO odlo\u010devalce in javnost opozoril o neenotno financiranje mre\u017e in pozval k sistemski ureditvi<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asociacija je sicer tudi del Konzorcija vsebinskih mre\u017e nevladnih organizacij Slovenije, ki je 18. maja v dopisu in sporo\u010dilu za javnost <\/a>opozoril, da se zakonske in strate\u0161ke obveznosti glede financiranja vsebinskih mre\u017e NVO v praksi izvajajo neenotno, ob\u010dasno in nesistemati\u010dno. To, kot pravijo, povzro\u010da nestabilno delovanje civilnega dialoga, \u0161ibkej\u0161e vklju\u010devanje strokovne javnosti v pripravo politik ter slab\u0161e pogoje za kakovostno in izvedljivo oblikovanje javnih politik.<\/p>\n\n\n\n

V konzorciju \u0161e poudarjajo, da so vsebinske mre\u017ee klju\u010dna strokovna in povezovalna infrastruktura civilne dru\u017ebe, ki za u\u010dinkovito delo potrebuje stabilno in dolgoro\u010dno financiranje. \u010ceprav zakon in strategija razvoja NVO do 2030 financiranje predvidevata, je praksa po resorjih zelo neenotna \u2013 nekatera ministrstva razpise izvajajo, druga pa jih nimajo ali jih kljub napovedim ne uresni\u010dijo. Zato je konzorcij pozval Vlado RS in ministrstva k doslednemu, medresorsko usklajenemu sistemu ve\u010dletne podpore, ki bi omogo\u010dil stabilno delovanje mre\u017e in bolj kakovostno vklju\u010devanje v pripravo javnih politik.<\/p>\n\n\n\n

(vir fotografij: spletna stran Varuha \u010dlovekovih pravic RS, spletna stran Digikompas.si)<\/sup><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v razli\u010dnih kontekstih odprla klju\u010dna vpra\u0161anja svojega polo\u017eaja v dru\u017ebi \u2013 od sistemskega financiranja vsebinskih mre\u017e, prek javne podobe in komunikacijskih zmo\u017enosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva \u010dlovekovih pravic v informacijski dru\u017ebi. Kot del Konzorcija vsebinskih mre\u017e NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje … Preberi ve\u010d o Asociacija aktivna v doma\u010dih mre\u017eah: v ospredju financiranje, javna podoba in varstvo pravic v informacijski dru\u017ebi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,12,26,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-11574","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11574","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11574"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11574\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11580,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11574\/revisions\/11580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11574"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11574"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11574"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}