{"id":11567,"date":"2026-05-29T11:18:22","date_gmt":"2026-05-29T11:18:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11567"},"modified":"2026-05-29T11:57:35","modified_gmt":"2026-05-29T11:57:35","slug":"asociacija-o-statusu-umetnika-in-umetnosti-pri-nas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/05\/29\/asociacija-o-statusu-umetnika-in-umetnosti-pri-nas\/","title":{"rendered":"Asociacija o statusu umetnika in umetnosti pri nas"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Za nedavno prilogo Objektiv \u010dasnika Dnevnik smo v dru\u0161tvu odgovarjali na vpra\u0161anja glede vpliva politike na kulturo in umetnost ter statusu samostojnih delavcev v kulturi. Dotaknili smo se vpra\u0161anja objektivnosti in neodvisnosti pri postopkih podeljevanja pravic ter razlikami med pravnimi normami in konkretno prakso, s katero se sre\u010dujemo. \u010clanek Umetnost pre\u017eivetja v slovenski kulturi lahko preberete na povezavi: https:\/\/www.dnevnik.si\/objektiv\/umetnost-prezivetja-v-slovenski-kulturi-2802135\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

Ker \u010dlanek vsebuje pregleden zbir stali\u0161\u010d razli\u010dnih dele\u017enikov iz polja kulture, tudi del odgovorov na\u0161ega dru\u0161tva, stali\u0161\u010da, ki smo jih zanj prispevali, objavljamo v celoti.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

    \n
  1.  Po va\u0161ih izku\u0161njah, koliko se politi\u010dni vpliv posamezne vlade dejansko pozna pri odlo\u010danju, komu bodo status podelili? <\/mark><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Postopek podeljevanja statusa samostojnega delavca v kulturi je v slovenskem pravnem okviru zasnovan kot strokovno podprt upravni postopek. V skladu z zakonodajo odlo\u010ditev formalno sprejme minister kot pristojni upravni organ, pri tem pa se opira na mnenja strokovnih komisij, ki delujejo kot posvetovalna telesa in so sestavljena iz strokovnjakov s posameznih umetni\u0161kih in kulturnih podro\u010dij. Tak\u0161na ureditev vzpostavlja model, ki naj bi v idealnih pogojih zagotavljal ravnote\u017eje med strokovno presojo in upravno odgovornostjo ter v zamejeval neposreden dnevno-politi\u010dni vpliv na posamezne odlo\u010ditve o vpisu v razvid, kar je \u017ee podelitev statusa, ter o podelitvi pravice do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna, kar je z vpisom v razvid najpogosteje povezana statusna odlo\u010ditev, ki ima finan\u010dne posledice za dr\u017eavo in tako predstavlja ve\u010dje tveganje za mo\u017enost neutemeljenega, nesorazmernega, celo nezakonitega politi\u010dnega ali upravnega vplivanja. <\/em><\/p>\n\n\n\n

    Sistem torej formalno temelji na strokovnih kriterijih in institucionaliziranih postopkih, ki naj bi zagotavljali enako obravnavo vlagateljev. V praksi pa je razmerje med strokovnim in politi\u010dnim elementom bolj kompleksnoV Asociaciji \u017ee od za\u010detkov delovanja na podlagi primerov, ki jih obravnavamo, bele\u017eimo odlo\u010ditve, pri katerih obstajajo utemeljeni indici, da bi lahko bile sprejete na podlagi politi\u010dne presoje; med njimi so tudi tak\u0161ne, ki se v sodnih postopkih izka\u017eejo za nezakonite. Sistemati\u010dnih dokazov o neposrednem politi\u010dnem odlo\u010danju v posameznih postopkih podeljevanja statusa pa nimamo. \u010ce obrazlo\u017eimo, \u017ee primeri, s katerimi se kulturni delavci obrnejo k nam po pomo\u010d, so navadno vezani predvsem na zavrnitev pravice do pla\u010dila do pla\u010dila prispevkov iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Tako ob tem, da ne sodelujemo v procesih, kot se odvijajo v kabinetu in prostorih ministrstva, \u017ee v sami osnovi nimamo uvida, ali bi minister kot predstavnik vlade onkraj zakonskih pristojnosti kdaj neposredno vplival ali posku\u0161al vplivati na vpis v razvid in podelitev pravice na na\u010din, ki bi bil v \u0161kodo ali korist vlagatelja. Tudi sicer na motivacijo za zavrnitev lahko do dolo\u010dene mere sklepamo predvsem iz aktov, izdanih v postopkih, to je strokovnih utemeljitev, ki jih vsebujejo in na\u010dina vodenja samega postopka njihove izdaje tako proceduralno kot na ravni razumevanja vloge in razmerja med prvenstveno strokovnimi komisijami in ministrom, pa tudi poobla\u0161\u010denih in vpletenih uradnih oseb ministrstva. Konkretno se na primer iz postopkov mestoma vidi, ali mnenje strokovne komisije minister vrednoti kot zavezujo\u010de in na njegovi podlagi izda odlo\u010dbo, ki v utemeljitvi sledi oceni komisije, ali pa meni, da zakonsko obvezo posvetovanja in odlo\u010ditve, utemeljene na podlagi ocene strokovne komisije, izpolni \u017ee tako, da se sicer na odlo\u010ditev referira, a sprejme nato vsebinsko druga\u010dno odlo\u010ditev. Da je minister zavrnil podelitev pravice za vlagatelje, \u010deravno je komisija podala mnenje, da se jim pravica podeli, smo bili npr. pri\u010da izraziteje v zadnjem mandatu ministra Vaska Simonitija.<\/em><\/p>\n\n\n\n

    Politi\u010dni vpliv pa se pogosteje in izraziteje ka\u017ee posredno in strukturno, in sicer zlasti na ravni oblikovanja zakonskih in podzakonskih kriterijev, opredelitve \u201cjavnega interesa v kulturi\u201d, pri imenovanju \u010dlanov strokovnih komisij in vodstev javnih institucij ter na ravni \u0161ir\u0161ih kulturnopoliti\u010dnih prioritet posameznih vlad, ki vplivajo na interpretacijski okvir odlo\u010danja. Zato sistema \u017ee v osnovi ni mogo\u010de razumeti kot politi\u010dno nevtralnega, temve\u010d kot institucionalno strukturiranega znotraj vsakokratnega kulturnopoliti\u010dnega okvira. Politi\u010dni vpliv se tako redkeje izra\u017ea kot neposreden poseg v posamezno odlo\u010ditev, pogosteje pa kot vpliv na pravila, kriterije in institucionalne pogoje, znotraj katerih strokovne komisije delujejo in s tem nadalje, kako razumejo in udejanjajo svojo vlogo in avtonomijo, tudi ali de facto delujejo kot podalj\u0161ek vladne volje.<\/em><\/p>\n\n\n\n

    Pomemben vidik pri razumevanju tega sistema je tudi razkorak med formalno pravno strukturo in izku\u0161njo akterjev v polju. \u010ceprav so postopki normativno dolo\u010deni in strokovno utemeljeni, v kulturnem sektorju pogosto obstaja percepcija nepredvidljivosti kriterijev ter nihanja med obdobji stro\u017ejih in bolj odprtih interpretacij, pa tudi nezadostne utemeljenosti ali strokovnosti odlo\u010ditev, ki se kot taka v\u010dasih potrdi tudi na sodi\u0161\u010du. Ta percepcija sama po sebi vpliva na zaupanje v sistem, ne glede na to, ali gre v posameznih primerih za dejanske spremembe prakse ali za njihovo zaznavo. Percepcijo in s tem nezaupanje lahko \u0161e dodatno poglablja v strate\u0161kih dokumentih in javnosti izpri\u010dan odnos do posameznikov in posameznic, ki status imajo, in do skupine samostojnih delavcev v kulturi kot celote. Prizadevanja, da se kulturne delavke in delavce prikazuje kot \u00bbnedelavce\u00ab, privilegirance, socialno kategorijo, aktiviste ali tradicionaliste, lahko pre\u010dijo politi\u010dne barve. Prav tako so v sistem in \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno zavest pogosto strukturno vpisane ideolo\u0161ko utemeljene vrednostne sodbe o posameznih podro\u010djih in oblikah umetni\u0161kega ter kulturnega delovanja, pa tudi predsodki glede organizacijskega okolja, v katerem to delo nastaja. Tak\u0161ne predstave pomembno vplivajo na razumevanje javnega interesa v kulturi in posledi\u010dno na prepri\u010danja o legitimnosti ter ustreznosti razli\u010dnih na\u010dinov financiranja kulturnega dela. Ministrica Asta Vre\u010dko je na tem podro\u010dju uveljavila ve\u010d pozitivnih premikov, zlasti pri razumevanju polo\u017eaja in vloge samostojnih delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, s \u010dimer postopoma presegamo tradicionalno hierarhi\u010dno vrednotenje kulture glede na to, ali nastaja v javnih zavodih, profesionalnem, ljubiteljskem nevladnem okolju ali samostojno. Tudi v ureditvi, ki je nastala v njenem mandatu, pa kljub pomembnem pripoznanju sodobnih oblik glasbenega ustvarjalnega in poustvarjalnega dela v glasbi na primer \u0161e vedno lahko zaznavamo ostanke tradicionalnih hierarhij med klasi\u010dno, jazzovsko, ljudsko, alternativno, klubsko in popularno glasbo.<\/em><\/p>\n\n\n\n

    V Asociaciji se pri tem zavedamo, da popolna depolitizacija tovrstnih sistemov v praksi ni dosegljiva, odsotnost kulturnopoliti\u010dnega okvira pa tudi zgodovinsko izkazano pomeni slab\u0161e in bolj arbitrarno odlo\u010danje v kulturi, zato bi bila nepremi\u0161ljena depolitizacija lahko celo problemati\u010dna. Zagovarjamo pa dosledno, da je treba politi\u010den vpliv na odlo\u010ditve v kulturi v najve\u010dji mo\u017eni meri zamejiti ter stremeti k ureditvi in ukrepom, ki krepijo strokovnost, avtonomnost ter transparentnosti odlo\u010danja v kulturi in oblikovanja vizije njenega razvoja. Razlike v interpretaciji ureditve in prioritet so namre\u010d skozi razli\u010dna politi\u010dna obdobja zaznavne, kar pri\u010da o vplivu politi\u010dnih ciklov na delovanje sistema.<\/em><\/p>\n\n\n\n

    Predvsem pa je na tej to\u010dki klju\u010dno, da politika zagotavlja stabilnost sistema. Kulturni sektor je na \u0161tevilne pozitivne premike \u010dakal dve desetletji, zato je prav, da v dr\u017eavi, kjer tako leve kot desne politi\u010dne opcije poudarjajo pomen kulture in umetnosti, oblast zagotovi pogoje, v katerih lahko delavke in delavci v kulturi ter umetnosti svoje delo nadaljujejo brez novih radikalnih posegov v sistem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

      \n
    1. Se je v dolo\u010denih obdobjih pove\u010dalo \u0161tevilo zavrnitev ali odvzemov statusa? Kako si to razlagate?<\/mark><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

      Obstajajo obdobja, ko dele\u017eniki poro\u010dajo o stro\u017eji uporabi kriterijev ali o ve\u010djem \u0161tevilu zavrnitev, vendar teh sprememb v dru\u0161tvu ne dokumentiramo sistemati\u010dno na na\u010din, ki bi nam omogo\u010dal natan\u010dno primerjavo med obdobji. Kadar do takih obdobij pride, zaznavamo, da so obi\u010dajno povezana z enim ali ve\u010d od treh dejavnikov, in sicer s prilagoditvami meril ocenjevanja ali strokovne interpretacije \u00bbizjemnega kulturnega prispevka\u00ab, s fiskalnimi zamejitvami, ki vplivajo na obseg dr\u017eavne podpore, pa naj gre za prora\u010dun Ministrstva za kulturo na splo\u0161no ali realizacijo na\u010drtovane porabe prora\u010dunskih sredstev, ali pa z administrativnim zaostrovanjem oziroma prilagajanjem postopkov glede na politi\u010dne in ideolo\u0161ke prioritete. Zavrnitev je tako ve\u010d npr. ob koncu leta, ob spremembah ureditve, vezane so lahko na sestavo in delovanje posami\u010dnih strokovnih komisij in njihovo delo, torej njihovo razumevanje ureditve in svoje vloge, tudi vrednotenje, kaj je ustvarjalno in kulturno delo in zakaj je izjemno, Odrazi pa se tudi lahko kulturnopoliti\u010dno prepri\u010danje, da je samostojnih delavcev \u00bbpreve\u010d\u00ab, da se pravice in status podeljujejo \u00bbneselektivno\u00ab, da postaja status \u00bbsocialna kategorija\u00ab. To ni nujno rezultat vsakodnevne politi\u010dne odlo\u010ditve, ampak posledica \u0161ir\u0161ih politi\u010dnih usmeritev, ki vplivajo na to, ali dr\u017eava kulturo razume kot socialno infrastrukturo ali kot elitni selekcijski sistem. Takrat so \u0161e posebej izpostavljeni mladi ustvarjalci, ki v sistem vstopajo, posamezniki, ki ustvarjajo v disciplinah ali poklicih, ki jih sistem po kakr\u0161nih koli vatlih \u017ee vrednoti kot manj visokokakovostne, prekomercialne, premalo specializirane, vidni posamezniki, ki so v ustvarjalnem in javnem \u017eivljenju do oblasti kriti\u010dni, ter starej\u0161i samostojni delavci v kulturi, ki v kulturi in umetnosti v pogojih prekarnosti ne morejo ve\u010d delovati skladno z raztegljivo oblikovanimi pri\u010dakovanji glede kakovosti in obsega, ki predstavljajo izjemni prispevek. <\/em><\/p>\n\n\n\n

      Odvzemi podeljenega statusa ali aktivne pravice do pla\u010dila prispevkov iz socialnega prora\u010duna so redkej\u0161i in so povezani predvsem s formalnimi spremembami upravi\u010denosti (npr. preseganje dohodkovnih pragov ali prenehanje opravljanja dejavnosti, sprememba dav\u010dnega rezidenstva, upokojitev), bele\u017eimo pa vendarle tudi primere diskrecijskih politi\u010dnih odlo\u010ditev. Med odmevnej\u0161imi je bil na sodi\u0161\u010du dokazano protipraven primer izbrisa Zlatana \u0106ordi\u0107a. Seveda moramo biti pozorni in pripravljeni na vse, a v splo\u0161nem zaenkrat \u0161e velja, da je spremembe bolj pogosto bolje razumeti kot politi\u010dno-upravljavske cikle, in ne vedno kot neposredno politi\u010dno ciljanje posameznikov. Je pa slednje kar hitro lahko (tudi zgodovinsko) izpri\u010dana realnost, na katero moramo biti pripravljeni.<\/em><\/p>\n\n\n\n

        \n
      1. Kako pogosto se ustvarjalci na vas obra\u010dajo zaradi ob\u010dutka politi\u010dno motivirane zavrnitve statusa?<\/mark><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

        Ni redko, da ustvarjalci in kulturni delavci, zlasti v visoko konkuren\u010dnih ali ideolo\u0161ko ob\u010dutljivih podro\u010djih in kriti\u010dnih praksah, negativne odlo\u010ditve interpretirajo kot politi\u010dno ali \u2013 vezano predvsem na sestavo strokovnih komisij \u2013 tudi osebno pogojene. To je \u0161e posebej prisotno v kontekstih, kjer posamezniki svojo profesionalno identiteto mo\u010dno ve\u017eejo na javno priznanje. Poudariti gre \u0161e enkrat, da je sektor majhen in visoko konkuren\u010den ter da je preto\u010dnost v njem skupaj s prilo\u017enostmi zamejena. Z institucionalnega vidika pa se po na\u0161i oceni ve\u010dina sporov nana\u0161a na interpretacijo kriterijev, ki so lahko nejasni ali pre\u0161iroki; vrednotenje umetni\u0161ke ali strokovne odli\u010dnosti, ki je lahko izrazito subjektivno, diskrecija interpretacije strokovnih komisij pa visoka; odsotnost jasnih in doslednih obrazlo\u017eitev odlo\u010ditev, ter dokazovanje dela. Izrecne trditve o politi\u010dni motivaciji so v formalnih prito\u017ebenih postopkih v samih za\u010detih takih postopkov razmeroma redke. Posameznikom in posameznicam je namre\u010d v\u010dasih izrazito te\u017eko javno ali formalno odpreti problem sistemske diskriminacije na politi\u010dni, ideolo\u0161ki, spolni, nacionalni in drugih osnovah. Pri tem pogosto tudi ne dostopajo do ustreznih sredstev in podpore, ki bi jih opolnomo\u010dili pri formalnem oporekanju odlo\u010ditev na takih in drugih osnovah. Ti\u0161ina, ki je posledica ob\u010dutkov ali dejanske nemo\u010di, sistemsko \u0161ibkega polo\u017eaja, izstop iz katerega lahko rezultira tudi v kaznovanju, samocenzuri, izgubi prilo\u017enosti in podobno, je prepogosta odlo\u010ditev. Izjeme vseenoobstajajo, med drugim tudi, ker in kadar jih lahko pri tem strokovno in pravno podpremo v na\u0161em dru\u0161tvu in se nam zdi pomembno, da se kulturni delavci in delavke zavedajo, da se po podporo k nam lahko vselej obrnejo.<\/em><\/p>\n\n\n\n

        Ocene, da so odlo\u010ditve politi\u010dno ali osebno pogojene so pogostej\u0161e v neformalnem diskurzu znotraj sektorja, mestoma tudi v javnosti. Vseeno je razkorak med formalnimi institucionalnimi obrazlo\u017eitvami in zaznano pravi\u010dnostjo oziroma izku\u0161njo vlagateljev dobro izpri\u010dan in ponavljajo\u010d se problem kulturne politike, ki ni zgolj komunikacijski, ampak problem legitimnosti sistema. V Asociaciji zagovarjamo, da mora dr\u017eava sprejeti ukrepe, ki bodo jasen izkaz razumevanja, da polo\u017eaj ni izziv le na ravni proceduralne pravi\u010dnosti, temve\u010d bodo aktivni koraki v smeri okrepitve transparentnosti in razumljivosti odlo\u010danja, ter s tem pravne varnosti, za\u0161\u010dite in zastopni\u0161tva ustvarjalcev in ustvarjalk.<\/em><\/p>\n\n\n\n

          \n
        1. Kako bi lahko po va\u0161em mnenju u\u010dinkovito zmanj\u0161ali mo\u017enosti politi\u010dnega vpliva na podeljevanje statusov in katere sistemske spremembe bi bile v tem trenutku nujne? <\/mark><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

          V Asociaciji menimo, da je vselej in brez odla\u0161anja potrebno zasledovati razli\u010dne na\u010dine, ki lahko u\u010dinkovito zamejijo mo\u017enosti politi\u010dnega vplivanja na odlo\u010danje v kulturi in umetnosti kot celoti, tudi ko gre za podeljevanje statusa samostojnega delavca v kulturi in pridru\u017eenih pravic. Tak\u0161no zmanj\u0161evanje mo\u017enosti politi\u010dnega vpliva pa zahteva krepitev institucionalne avtonomije, zasledovanje predvidljive, uravnote\u017eene, konceptualno skladne in tudi upravljalsko opolnomo\u010dene strokovne odli\u010dnosti. Zahteva tudi krepitev (samo)zavedanja, kaj vse naj strokovna odli\u010dnost, ki je predpogoj za kakovostno vrednotenje, pomeni in ve\u010djo procesno transparentnost.  <\/em><\/p>\n\n\n\n

          Med mo\u017enimi in potrebnimi ukrepi vidimo zavezo in ukrepe za dodatno, ne zgolj deklarativno depolitizacijo imenovanja strokovnih komisij, med drugim z uvedbo javnih in transparentnih postopkov njihovega imenovanja, ki ob ministrovi potrditvi pred imenovanjem zahtevajo objavo javnega poziva in transparentne postopke potrjevanja strokovne javnosti, dalj\u0161e mandate najmanj polovice \u010dlanov komisij, da se zmanj\u0161a vpliv politi\u010dnih ciklov, nadrobnej\u0161e obrazlo\u017eitve ocen z javno objavo bolj podrobnih in standardiziranih obrazlo\u017eitev ocen ob so\u010dasnem varovanju osebnih podatkov, dodatno standardizacijo meril ocenjevanja za zmanj\u0161anje interpretativnih razlik in krepitev prito\u017ebenih mehanizmov z neodvisnimi revizijskimi telesi, npr. z uvedbo dodatne za\u010dasne komisije, ki na drugi stopnji presoja ugovore prosilcev \u017ee na ravni ministrstva. Poleg tega so med klju\u010dnimi dejavniki stabilnost sistema, strate\u0161kega okvira ter kulturno-politi\u010dne vizije razvojaa Pogoste spremembe politik pove\u010dujejo ob\u010dutek politizacije, tudi kadar to ni namen. V Asociaciji menimo, da bi bilo treba tak\u0161ne re\u0161itve oblikovati na podlagi \u0161irokega konsenza, ob upo\u0161tevanju enakopravnosti vseh dele\u017enikov kot nosilcev in izvajalcev javnega interesa v kulturi, hkrati pa tudi na na\u010din, ki bi v teh postopkih uravnote\u017eil njihov sicer sistemsko neenakopraven polo\u017eaj. Dolgoro\u010dno stabilen okvir, ki ne sloni na politi\u010dnih razlikah, temve\u010d skrbi za uravnote\u017een razvoj vseh, bi zmanj\u0161al to ob\u010dutljivost.<\/em><\/p>\n\n\n\n

            \n
          1. Ali bi bilo treba status samozaposlenega v kulturi redefinirati? <\/mark><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

            Status samostojnega delavca v kulturi je sistemsko potreben in pomemben mehanizem, saj priznava specifi\u010dnost kulturnega dela in dejstvo, da velik del kulturne produkcije na trgu te\u017eko pre\u017eivi brez javne podpore.  Niti pre\u017eivetja na trgu ne bi primarno smel zasledovati, saj njegova vrednost ni v mo\u017eni dobi\u010dkonosnosti, temve\u010d v na\u010dinih, kako u\u010dinkuje, utrjuje in preoblikuje na\u0161o dru\u017ebo. To pa ne pomeni, da je kulturno delo manj relevantno \u2014 nasprotno. Gre za poklicno delo, ki ustvarja pomembne dru\u017ebene, izobra\u017eevalne, simbolne in demokrati\u010dne u\u010dinke, zato ga ni smiselno obravnavati kot privilegij, temve\u010d kot del javnega interesa in esencialne dru\u017ebene infrastrukture.<\/em><\/p>\n\n\n\n

            V zadnjih letih je na podro\u010dju ureditve samostojnih delavcev v kulturi pri\u0161lo do pomembnih premikov, zlasti v smeri ve\u010djega prepoznavanja njihovega polo\u017eaja in pomena ter zamejevanja negativnih posledic prekarne narave kulturnega dela, vklju\u010dno z vpra\u0161anji socialne varnosti in pravi\u010dnej\u0161ega vrednotenja dela kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Kljub temu ostaja eden klju\u010dnih problemov dejstvo, da trenutni sistem pogosto \u0161e naprej reproducira negotovost, zna\u010dilno za prekarno delo, namesto da bi jo dolgoro\u010dno zmanj\u0161eval. Obstoje\u010da ureditev je namre\u010d zgodovinsko nastala kot hibrid med priznavanjem umetni\u0161ke oziroma strokovne odli\u010dnosti, zagotavljanjem dolo\u010dene ravni socialne varnosti, ter upravljanjem specifi\u010dnega segmenta kulturnega trga dela. Te funkcije pa so danes pogosto v medsebojni napetosti. Sistem po eni strani deluje kot mehanizem simbolnega priznanja in selekcije, po drugi pa naj bi zagotavljal socialno za\u0161\u010dito ljudem, ki opravljajo kulturno delo v izrazito nestabilnih ekonomskih pogojih. Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ostaja, ali naj status \u0161e naprej predvsem potrjuje umetni\u0161ko odli\u010dnost ali pa naj deluje kot \u0161ir\u0161i delovnopravni okvir kulturnega dela kot takega. Trenutno sistem posku\u0161a zdru\u017eevati obe funkciji, kar ustvarja nejasnosti v kriterijih, pri\u010dakovanjih in sami funkciji statusa. Dodatni izziv je, da sodobna kulturna produkcija vse manj ustreza tradicionalni predstavi individualnega umetni\u0161kega ustvarjalca. Kulturno delo je danes razdrobljeno, projektno, pogosto kolektivno in vklju\u010duje \u0161tevilne hibridne vloge \u2014 od produkcije, tehni\u010dne podpore in kuratorstva do izobra\u017eevalnega in organizacijskega dela. Pre\u010di tudi discipline in se oddaljuje od razlo\u010devanja po posameznih umetni\u0161kih podro\u010djih. Obstoje\u010di sistem teh realnosti v veliki meri \u0161e vedno ne zajame ustrezno, obenem pa pogosto ustvarja neutemeljene hierarhije med (priznanimi) ustvarjalci in drugimi oblikami kulturnega dela.<\/em><\/p>\n\n\n\n

            Zato ostaja pomembna naloga vseh prihodnjih kulturnih reform nadaljnje zamejevanje prekarnosti v kulturi. To vklju\u010duje krepitev socialnih pravic, ve\u010djo podporo v \u010dasu bolezni, vklju\u010dno s kritjem bolni\u0161ke odsotnosti od tretjega dne dalje, razvoj stabilnej\u0161ih in bolj odzivnih kariernih modelov ter mo\u017enosti kariernih prehodov, \u0161iritev spodbud za zaposlovanje znotraj sektorja in med sektorji ter druge ukrepe, ki bi kulturnim delavkam in delavcem zagotavljali ve\u010djo ekonomsko in socialno varnost. V Asociaciji ob tem menimo, da mora status s priznano pravico ostati mehanizem za prepoznavanje strokovnega in javno relevantnega kulturnega dela. Hkrati pa priznavanje umetni\u0161ke in kulturne odli\u010dnosti ne sme izostati, temve\u010d zahteva posebne podporne in simbolne mehanizme, kot so nagrade, priznanja ter tudi posebne oblike socialne varnosti za izjemne dose\u017eke \u2014 ne le na podro\u010dju umetnosti v o\u017ejem smislu, temve\u010d kulturne produkcije nasploh.<\/em><\/p>\n\n\n\n

            Neodvisna kultura \u2013 tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije in samostojni delavci v kulturi – namre\u010d ne predstavljajo odstopanja od javnega interesa, temve\u010d pomemben korektiv tako pretirani centralizaciji dr\u017eave kot popolni podreditvi kulture tr\u017eni logiki. Prav v teh okoljih pogosto nastajajo lokalno vpete, jezikovno in kulturno specifi\u010dne prakse, ki jih trg sam te\u017eko ohranja, velike institucije pa jih ne morejo v celoti zajeti. Stabilen in pluralen kulturni prostor pa je mogo\u010de graditi le dolgoro\u010dno. Zato so nenadni ali ideolo\u0161ko motivirani posegi v financiranje oziroma organizacijo kulturnega sektorja problemati\u010dni ne glede na politi\u010dno opcijo, ki jih izvaja. \u010ce dru\u017eba kulturo razume kot javno dobro in del svoje zgodovinske kontinuitete, mora ustvariti pogoje, v katerih lahko razli\u010dni nosilci kulture \u2014 javni, nevladni in samozaposleni \u2014 delujejo stabilno, avtonomno in predvidljivo.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Za nedavno prilogo Objektiv \u010dasnika Dnevnik smo v dru\u0161tvu odgovarjali na vpra\u0161anja glede vpliva politike na kulturo in umetnost ter statusu samostojnih delavcev v kulturi. Dotaknili smo se vpra\u0161anja objektivnosti in neodvisnosti pri postopkih podeljevanja pravic ter razlikami med pravnimi normami in konkretno prakso, s katero se sre\u010dujemo. \u010clanek Umetnost pre\u017eivetja v slovenski kulturi lahko … Preberi ve\u010d o Asociacija o statusu umetnika in umetnosti pri nas<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15,1,3,23,13],"tags":[],"class_list":["post-11567","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-novice","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11567","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11567"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11567\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11575,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11567\/revisions\/11575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11567"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11567"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}