{"id":11293,"date":"2026-03-31T14:06:50","date_gmt":"2026-03-31T14:06:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=11293"},"modified":"2026-03-31T14:06:52","modified_gmt":"2026-03-31T14:06:52","slug":"servis-vecpartitne-pogodbe-in-kako-se-izogniti-preseganju-cenzusa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2026\/03\/31\/servis-vecpartitne-pogodbe-in-kako-se-izogniti-preseganju-cenzusa\/","title":{"rendered":"SERVIS: Ve\u010dpartitne pogodbe in kako se izogniti preseganju cenzusa"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ministrstvo za kulturo je z novelacijo Zakona o javnem interesu za kulturo naslovilo dobro izpri\u010dano problematiko samostojnih delavcev in delavk v kulturi ter tudi na osnovi dolgotrajnih zagovorni\u0161kih prizadevanj Asociacije vzpostavilo nedvoumno podlago za sklepanje ve\u010dpartitnih pogodb pri projektih, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo. Gre za pomembno zakonsko re\u0161itev, ki lahko bistveno vpliva na finan\u010dni in delovni polo\u017eaj prijavitelja, kadar je ta npr. samostojni delavec ali delavka v kulturi.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kaj je ve\u010dpartitna ali ve\u010dstranska pogodba?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dpartitna pogodba je pogodbeni dogovor, ki ga hkrati skleneta ve\u010d kot dve pogodbeni stranki, pri \u010demer vsi podpisniki v pogodbi uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Tak\u0161na oblika se pogosto uporablja pri projektih, kjer sodeluje ve\u010d partnerjev, na primer financer, vodilni izvajalec in sodelujo\u010de oz. partnerske organizacije. V pogodbi se jasno razdelijo naloge, financiranje in odgovornosti vseh partnerjev v okviru enotnega pravnega razmerja, za kar pa morajo biti razmerja med vsemi vpletenimi dobro usklajena, saj spremembe praviloma terjajo soglasje vseh podpisnikov.<\/p>\n\n\n\n

Kaj prina\u0161a sprememba ZUJIK?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

S spremembo ZUJIK, natan\u010dneje v drugem odstavku 93. \u010dlena zakona<\/a>, je Ministrstvo za kulturo vzpostavilo nedvoumno podlago za sklepanje ve\u010dstranskih pogodb v kulturi. V primeru izbora na razpisih ministrstva je tako zdaj mogo\u010de skleniti pogodbo med ve\u010d partnerji, in sicer prijaviteljem (npr. samostojnim delavcem v kulturi), produkcijskim partnerjem (npr. nevladno organizacijo) in sofinancerjem (npr. Ministrstvom za kulturo). <\/p>\n\n\n\n

Zakon z uveljavitvijo mo\u017enosti za sklenitev ve\u010dstranske pogodbe namre\u010d omogo\u010da, da \u2013 kadar razpis to predvideva – se v projekt formalno vklju\u010di organizacija, ki prevzame del produkcijskih nalog.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj je to pomembno za samostojne delavce v kulturi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010cetudi so bili pozivi k omogo\u010danju ve\u010dstranskih pogodb v kulturi \u017ee pred uveljavitvijo spremembe pogosti, saj gre za uveljavljeno poslovno prakso, so samostojni delavci v preteklosti prepogosto ugotavljali, da jim ministrstvo sklepanja takih pogodb ne omogo\u010da.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

To je vse prepogosto zaviralo motivacijo samostojnih delavcev v kulturi, da na razpisih Ministrstva za kulturo sodelujejo s zahtevnej\u0161imi produkcijami, ki vklju\u010dujejo npr. ve\u010d sodelavcev in so stro\u0161kovno izdatnej\u0161e. Samostojni delavec kot prijavitelj je namre\u010d na svoj ra\u010dun kot podprti vlagatelj prejel celotna sredstva sofinanciranja za produkcijo, kar je pomenilo, da so se ta v celoti tudi \u0161tela v njegov prihodek in s tem cenzus. Torej tudi del, ki je bil namenjen recimo honorarjem drugih sodelavcev, najemom prostorov, stro\u0161kom storitev in materiala.<\/p>\n\n\n\n

To je med drugim lahko pomenilo, da je tak posameznik presegel cenzus ter izgubil pravico do pla\u010dila prispevkov iz dr\u017eavnega prora\u010duna ter imel vi\u0161jo dohodninsko obveznost. <\/p>\n\n\n\n

S podlago za vklju\u010ditev produkcijskega partnerja v pogodbo pri Ministrstvu za kulturo pa lahko samostojni delavec v kulturi zdaj sofinancerju predlaga, da mu naka\u017ee npr. zgolj honorar za njegovo ustvarjalno delo, kar najbolj odra\u017ea njegov osebni prihodek, preostala sredstva in s tem odgovornost za njihovo upravi\u010deno rabo ter realizacijo projekta pa prejme produkcijski partner.<\/p>\n\n\n\n

Kdo je lahko produkcijski partner?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Javnem razpisu za izbor dvoletnih kulturnih projektov, ki jih bo na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz prora\u010duna, namenjenega za kulturo z oznako JPR-UPR-AO-2024-2025 smo npr. opazili slede\u010do opredelitev produkcijskega partnerja: <\/p>\n\n\n\n

\u201cProdukcijski partner je nevladna kulturna organizacija, ki na \u017eeljo prijavitelja in v dogovoru z njim omogo\u010da izvajanje projekta s produkcijsko podporo in okoljem za izvedbo avtorskega opusa prijavitelja ter na \u017eeljo prijavitelja in v dogovoru z njim v imenu prijavitelja opravlja produkcijske naloge, kot so na primer organizacijske dejavnosti, administracija, priprava dokumentacije, izpla\u010dila v projekt vklju\u010denim izvajalcem, promocija. Produkcijski partner je konzorcijski partner prijavitelja. Na predlog prijavitelja bo za projekte, sprejete v sofinanciranje, lahko sklenjena ve\u010dpartitna pogodba med prijaviteljem, produkcijskim partnerjem in sofinancerjem, v kateri bodo natan\u010dno opredeljena tudi izvedbena in finan\u010dna razmerja v okviru realizacije projekta. Produkcijski partner je lahko tudi koproducent ali soorganizator projekta.\u201d <\/em><\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji pri tem menimo, da iz opredelitve ni mogo\u010de zaklju\u010diti, da produkcijskih partnerjev v projektu ne more biti ve\u010d. Ali druga\u010de: konzorcijsko partnerstvo ve\u010d kot treh strani ni izrecno prepovedano.<\/p>\n\n\n\n

Kako vzpostaviti sodelovanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017de v postopku prijave ali \u010de ste prejeli sredstva, priporo\u010damo naslednje korake:<\/p>\n\n\n\n

KORAK 1: Dogovor s partnerjem<\/strong>
Stopite v stik z nevladno organizacijo, kjer se bo recimo projekt izvajal, in preverite, ali so pripravljeni vstopiti kot produkcijski partner. <\/p>\n\n\n\n

KORAK 2: Jasna razdelitev nalog in sredstev<\/strong>
Skupaj natan\u010dno dolo\u010dite, katere naloge prevzame kdo, kako se razdelijo sredstva (npr. honorar avtorja vs. produkcijski stro\u0161ki). <\/p>\n\n\n\n

KORAK 3: Notranji dogovor ali pogodba<\/strong>
Razmerja med vami in partnerjem  zapi\u0161ite v dogovor ali pogodbo. <\/p>\n\n\n\n

KORAK 4: Predlog ministrstvu<\/strong>
V pripravi prijave ali pred podpisom pogodbe z Ministrstvom za kulturo predlagajte vklju\u010ditev produkcijskega partnerja, sklenitev ve\u010dpartitne pogodbe, razdelitev sredstev med partnerje. <\/p>\n\n\n\n

Ali mora vlagatelj produkcijskega partnerja in razrez sredstev opredeliti \u017ee v prijavi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da mora samostojni delavec v kulturi produkcijskega partnerja, kadar ta obstaja opredeliti \u017ee v fazi prijave, v primeru projektnega razpisa z oznako JPR-UPR-AO-2024-2025 npr. jasno dolo\u010da pogoj \u0161t. 6, ki pravi \u00bbPrijavitelj v primeru sodelovanja s produkcijskim partnerjem podaja obojestransko podpisan konzorcijski dogovor \/\u2026\/ v katerem so opredeljene dejavnosti produkcijskega partnerja ter finan\u010dna razmerja\/…\/.\u201d<\/em><\/p>\n\n\n\n

To pomeni, da na\u010deloma vklju\u010ditve produkcijskega partnerja ne gre jemati kot naknadno formalnost, temve\u010d kot del prijave.<\/p>\n\n\n\n

In vendar v dru\u0161tvu menimo, da ni razloga, da samostojni delavec v kulturi, ki produkcijskega partnerja ob oddaji prijave morebiti \u0161e ni opredelil ali imel, ob pridobitvi financiranja Ministrstvu ne bi predlagal sklenitve ve\u010dpartitne pogodbe. 8. to\u010dka z naslovom Uporaba meril in dolo\u010ditev vi\u0161ine sofinanciranja <\/em>vzor\u010dnega primera projektnega razpisa z oznako JPR-UPR-AO-2024-2025 je namre\u010d zapisana na na\u010din, da kasnej\u0161i predlog za sklenitev ve\u010dpartitne pogodbe lahko tudi dopu\u0161\u010da, saj pravi:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNa predlog prijavitelja bo lahko sklenjena ve\u010dpartitna pogodba med konzorcijem izvajalcev projekta (prijaviteljem in produkcijskim partnerjem) in sofinancerjem.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Opozarjamo, da sta na koncu koncev pomembna tako in predvsem natan\u010dno branje razpisne dokumentacije kot vzpostavitev smiselne in zdravorazumske prakse, ki je v korist vlagateljem in ne predstavlja prevelikega administrativnega bremena za sofinancerje.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ministrstvo za kulturo je z novelacijo Zakona o javnem interesu za kulturo naslovilo dobro izpri\u010dano problematiko samostojnih delavcev in delavk v kulturi ter tudi na osnovi dolgotrajnih zagovorni\u0161kih prizadevanj Asociacije vzpostavilo nedvoumno podlago za sklepanje ve\u010dpartitnih pogodb pri projektih, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo. Gre za pomembno zakonsko re\u0161itev, ki lahko bistveno vpliva na … Preberi ve\u010d o SERVIS: Ve\u010dpartitne pogodbe in kako se izogniti preseganju cenzusa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":8888,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[37,15,23,13],"tags":[],"class_list":["post-11293","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kulturosfera","category-nacionalno","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11293","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11293"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11293\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11299,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11293\/revisions\/11299"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8888"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11293"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11293"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11293"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}