{"id":1116,"date":"2015-08-25T13:06:07","date_gmt":"2015-08-25T13:06:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1116"},"modified":"2017-06-28T08:34:57","modified_gmt":"2017-06-28T08:34:57","slug":"sodelujte-v-javni-razpravi-o-zasebnem-vlaganju-v-kulturo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2015\/08\/25\/sodelujte-v-javni-razpravi-o-zasebnem-vlaganju-v-kulturo\/","title":{"rendered":"Sodelujte v javni razpravi o zasebnem vlaganju v kulturo"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: Rok De\u017eelak@Hi\u0161a kulture Celje<\/figcaption><\/figure>\n

Kulturno-umetni\u0161ki sektor se vse bolj zaveda potrebe po povezovanju in sodelovanju z ostalimi ustvarjalci dru\u017ebenega. <\/strong><\/p>\n

Ob vsesplo\u0161nem trendu stagniranja javnega sofinanciranja je neizbe\u017eno pregledovanje ustreznih modelov, ki bi lahko ustvarjali vzajemna partnerska razmerja z razli\u010dnimi sektorji ter tako omogo\u010dala kolektivni napredek celotne dru\u017ebe.<\/p>\n

<\/p>\n

V Dru\u0161tvu Asociacija, ki je najve\u010dja zagovorni\u0161ka mre\u017ea posameznikov, samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v kulturi, si zato \u017ee dlje \u010dasa z razli\u010dnimi raziskavami in analizami prizadevamo za naj\u0161ir\u0161o mo\u017eno diskusijo ter iskanje primernih re\u0161itev, ki bi spodbudile zasebno vlaganje v kulturo s strani dr\u017eave ter ostalih dele\u017enikov v dru\u017ebi, predvsem gospodarstvu.<\/p>\n

Da se to zgodi, mora dr\u017eava zagotoviti primerne spodbude za gospodarstvo in javni sektor, da bo ta mehanizem sploh smiseln. Gotovo moramo zavedanje o pomenu in podpori kulture dvigniti med gospodarstvom ter nenazadnje tudi producente v kulturi spodbuditi, da i\u0161\u010dejo razli\u010dne vire financiranja za svoje delo. \u0160e posebej pomembno je zasebno vlaganje za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi, ki so \u017ee sicer podhranjeni pri javnem sofinanciranju, \u010deprav so med nosilci kulturnega udejstvovanja in pogosto tudi pionirji razli\u010dnih oblik umetnosti, ki \u0161irijo meje obstoje\u010dega za celotno dru\u017ebo, skozi sinergijske u\u010dinke pa dvigujejo ne le kvaliteto \u017eivljenja ter ugled in prepoznavnost dr\u017eave, temve\u010d krepijo tudi gospodarstvo, predvsem turizem.<\/p>\n

Eden izmed konkretnih ukrepov, ki je v preteklosti \u017ee do\u017eivel \u0161ir\u0161o javno in strokovno podporo, je tako imenovana shema dele\u017ea za umetnost. Gre za v svetu dobro uveljavljen na\u010din podpore umestitve umetni\u0161kih del v javne prostore. Z bolj odgovorno vlogo dr\u017eave pri spodbujanju, promociji in krepitvi ustvarjanja ter povezovanja med arhitekturo in umetnostjo se manko zasebnih pobud namre\u010d lahko prese\u017ee, hkrati pa lahko tako daje dobre zglede tudi gospodarstvu. Dele\u017e za umetnost je shema, ki zagotavlja, da se ob postavitvi, obnovi oziroma gradnji stavb, zakonsko oddvoji dolo\u010den odstotek celotnih sredstev investicije za umetni\u0161ka dela te stavbe v korist \u0161ir\u0161e javnosti in dru\u017ebe.<\/p>\n

Kot pi\u0161ejo avtorji slovenske analize na to temo (Ko\u010dica idr. 2009), tak\u0161na shema prina\u0161a \u0161tevilne koristi. Umetniki pridobijo mo\u017enost dela prek javnih razpisov in nate\u010dajev, ki so sicer zelo omejeni in redki. Bogatijo tudi svoje delovne izku\u0161nje s vklju\u010devanjem v nove, (bolj) velikopotezne ustvarjalne mo\u017enosti, zlasti pri zagotavljanju novih storitev v urbanizmu, arhitekturi, krajinski arhitekturi, gradbeni\u0161tvu ter pri zunanjem in notranjem opremljanju prostorov. Ustvarjalke in ustvarjalci imajo ve\u010d mo\u017enosti za delo in pre\u017eivetje. Koristi za \u0161ir\u0161o javnost se ka\u017eejo predvsem v bolj pozitivnem vrednotenju javnih povr\u0161in, kultiviranju prostora, njegovi ve\u010dji prepoznavnosti, demistifikaciji umetnosti in pribli\u017eevanju ustvarjalnosti ljudem, ozave\u0161\u010danju in spoznavanju z deli sodobnih umetnikov, novi kvaliteti bivalnega okolja \u2013 tako za javne uslu\u017ebence, ki delajo v javnih prostorih, kot za obiskovalce, mo\u017enosti odprtega javnega (tudi kriti\u0161kega) dialoga, krepitev skupnosti, ustvarjanje novih oblik sobivanja in sooblikovanja javnih prostorov, izbolj\u0161anje delovnega vzdu\u0161ja javnih uslu\u017ebencev, in s tem delovne u\u010dinkovitosti, ter spodbujanje in promocija arhitekture, dedi\u0161\u010dine, krajinarstva in umetnosti na sploh. Shema dele\u017ea za umetnost lahko tako prinese pozitivne u\u010dinke za vse vklju\u010dene strani: umetnike, arhitekte, investitorje ter \u0161ir\u0161o javnost.<\/p>\n

Umetnost bi s tovrstnim zakonom la\u017eje dokazala, da je vredna zaupanja in finan\u010dne podpore, saj jo dru\u017ebi v transformirani obliki ve\u010dkratno vra\u010da. Z namenom za\u010detka dolgoro\u010dnih premikov na podro\u010dju spodbujanja zasebnega vlaganja v kulturo strani dr\u017eave zato v Dru\u0161tvu Asociacija odpiramo dvomese\u010dno javno razpravo o nujnosti novega zakona, ki bi uvedel shemo obveznega dele\u017ea za umetnost. Zakon bi moral dolo\u010diti namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad shemo umetni\u0161kega dele\u017ea v investicijskih projektih.<\/p>\n

Vabimo vas da na tej povezavi<\/a> izpolnite anketo o razli\u010dnih oblikah zasebnega vlaganja v kulturo in umetnost ter tako sodelujete v medsektorski strokovni javni razpravi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kulturno-umetni\u0161ki sektor se vse bolj zaveda potrebe po povezovanju in sodelovanju z ostalimi ustvarjalci dru\u017ebenega. Ob vsesplo\u0161nem trendu stagniranja javnega sofinanciranja je neizbe\u017eno pregledovanje ustreznih modelov, ki bi lahko ustvarjali vzajemna partnerska razmerja z razli\u010dnimi sektorji ter tako omogo\u010dala kolektivni napredek celotne dru\u017ebe.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,12,15,22,11,13],"tags":[],"class_list":["post-1116","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-dogodki","category-medsektorsko-povezovanje","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-raziskave","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1116","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1116"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1116\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1283,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1116\/revisions\/1283"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1116"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1116"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1116"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}