{"id":10692,"date":"2025-12-30T11:21:21","date_gmt":"2025-12-30T11:21:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10692"},"modified":"2025-12-30T11:22:14","modified_gmt":"2025-12-30T11:22:14","slug":"neodvisni-prostori-za-kulturo-sklepni-dogodek-projekta-o-pen-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/12\/30\/neodvisni-prostori-za-kulturo-sklepni-dogodek-projekta-o-pen-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Neodvisni prostori za kulturo – sklepni dogodek projekta O.PEN v Sloveniji"},"content":{"rendered":"\n

Ob zaklju\u010dki projekta Operacija Nova: Ponovno zami\u0161ljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu smo v Dru\u0161tvu Asociacija ob podpori SCCA v projektni sobi na Metelkovi 6 12. decembra 2025 organizirali zaklju\u010dni dogodek projekta O.PEN z naslovom Neodvisni prostori za kulturo \u2013 dedi\u0161\u010dina, iluzija, zahteva, praksa, horizont. Na njem smo pred dr\u017eavnozborskimi in lokalnimi volitvami doma\u010di javnosti predstavili izsledke projekta, razpravo o kulturni infrastrukturi pa lokalizirali in raz\u0161irili s predstavniki odlo\u010devalcev in neodvisne kulturne scene pri nas.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dogodka, ki ga je moderiral Matja\u017e Zorec<\/strong>, sicer prevajalec vseh publikacij, izdanih v okviru projekta O.PEN, v slovenski jezik, so se kot razpravljalci udele\u017eili: doc. dr. Karolina Babi\u010d<\/strong>, raziskovalka v projektu, Mihael Kelemina<\/strong> in mag. Primo\u017e Godler<\/strong> kot predstavnika Ministrstva za kulturo RS, Sa\u0161a Ogrizek<\/strong> in Dejan Te\u0161ovi\u0107<\/strong> kot predstavnika Oddelka za kulturo Mestne ob\u010dine Ljubljana ter Alja Lobnik<\/strong> in Uro\u0161 Veber<\/strong> kot predstavnika doma\u010de neodvisne kulture.<\/p>\n\n\n\n

PRIPORO\u010cILA PROJEKTA<\/a><\/mark><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V uvodnem delu dogodka je doc. dr. Karolina Babi\u010d<\/strong> predstavila izhodi\u0161\u010da raziskave v Sloveniji, na Hrva\u0161kem in na Kosovu, ki je bila v okviru projekta Operacija Nova: Ponovno zami\u0161ljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu izvedena na podlagi polstrukturiranih intervjujev s klju\u010dnimi akterji na podro\u010dju neodvisnih kulturnih prostorov. Predstavila je metodologijo raziskovanja ter nekaj izmed vseh ugotovitev, ki so najbolj zanimive v kontekstu slovenskega zaklju\u010dnega dogodka, ki je zdru\u017eil predstavnike neodvisne scene s predstavniki uporabnikov in zainteresirane javnosti ter predstavnike odlo\u010devalcev na ravni ob\u010dine in dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Kot je predstavila Babi\u010d, so relevantne ugotovitve iz raziskave v tem okviru vezane, med drugim, na skrb, ki jo uporabniki neodvisnih prostorov \u010dutijo zaradi mo\u017enosti trajne izselitve v \u010dasu obnov dotrajanih stavb, pri \u010demer je ekipa raziskovalk ugotovila, da so ti strahovi zaradi preteklih izku\u0161enj na sceni upravi\u010deni in da proces obnove zaradi mo\u017enosti spremembe rabe prostorov po obnovi dejansko lahko ogrozi trenutne uporabnike. Nadalje se, kot je poudarila Babi\u010d, v nekaterih primerih rabe neodvisnih prostorov ka\u017ee, da je nekak\u0161en status quo, kjer lahko gre za rabo prostorov brez pogodb in\/ali brez urejenih upravljalskim modelov, torej stanje nekak\u0161ne nedolo\u010denost, udoben tako za lastnike kot uporabnike prostorov, vendar je to na dolgi rok v \u0161kodo uporabnikom, tj. neodvisni kulturni sceni.<\/p>\n\n\n\n

V tej zvezi smo v razpravi izpostavili tudi vpra\u0161anje na\u010dinov so\/upravljanja neodvisnih prostorov, predvsem, da je treba upo\u0161tevati raznolike mo\u017enosti civilno-javnih partnerstev ter drugih na\u010dinov upravljanja, da imamo v Sloveniji in v drugih dr\u017eavah primere dobre praks in tudi primere neuspelih zgodb, iz katerih se lahko u\u010dimo za naprej. \u0160e ena ugotovitev iz raziskave, ki jo je Babi\u010d na dogodku izpostavila, se nana\u0161a na generacijske spremembe, namre\u010d, mlaj\u0161e generacije neodvisnih kulturnih ustvarjalcev \u0161e vedno sicer potrebujejo prostore (za produkcijo, skladi\u0161\u010denje, pisarne, prezentacijo itd.), a so manj naklonjene vstopanju v dolgoro\u010dne upravljalske modele, kjer bi se od njih pri\u010dakovala ve\u010dja mera soupravljanja. Prostore \u017eelijo uporabljati bolj na na\u010din \u00bbpridem \u2013 grem\u00ab. Iz \u010desar izhaja, da
morajo tako trenutni uporabniki neodvisnih prostorov kot tudi lastniki prostorov razviti nove na\u010dine, kako komunicirati in vklju\u010devati mlaj\u0161e ustvarjalce na neodvisni kulturni sceni.<\/p>\n\n\n\n

Na dogodku je Karolina Babi\u010d<\/strong> ob izpostavljenih tematik gostom in slu\u0161ateljem na kratko predstavila celotno publikacijo, ki je iz\u0161la v okviru projekta, vklju\u010dno z obse\u017enej\u0161o anketno analizo na \u0161ir\u0161em evropskem prostoru in rezultati sre\u010davanja reziden\u010dnih ustvarjalcev z lokalnimi akterji, ter s tem javnost napotila tudi na podrobnej\u0161a nacionalna poro\u010dila drugimi rezultati projekta na spletni strani projekta.<\/p>\n\n\n\n

POVEZAVA DO CELOTNE PUBLIKACIJE<\/a><\/p>\n\n\n\n

Drugi fokus dogodka je bilo konkretno stanje pri nas. Matja\u017e Zorec<\/strong> je za izhodi\u0161\u010de vzel rezultate in priporo\u010dila analize Asociacije<\/a>, ki jo je leta 2020 izdala na temo prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi ter goste povpra\u0161al, kaj se je od takrat naprej naslovilo in \u0161lo na bolj\u0161e, kaj na slab\u0161e, kaj ostaja nespremenjeno.<\/p>\n\n\n\n

Uro\u0161 Veber<\/strong>, predsednik Asociacije in producent Zavoda Projekt Atol, ki je kot ena od treh organizacij nedavno \u0161e upravljala s prostorom razvojnih umetnosti osmo\/za, prostor, ki ga je Mestna ob\u010dina Ljubljana prodala zasebnemu kupcu, je izpostavil, da je pri nas zaznati marsikatero uspe\u0161no re\u0161itev in posami\u010dne izbolj\u0161ave, temeljni problem infrastrukture neodvisne kulture pa ostaja sistemsko nenaslovljen. Ve\u010dina organizacij \u0161e vedno deluje v prostorsko negotovih razmeraj, kar vpliva na kakovost programov in dolgoro\u010dno vzdr\u017enost delovanja, umanjka pa jasnej\u0161a prostorska politika, ki se danes ka\u017ee pogosto kot fragmentirana, brez jasne strategije in brez resni\u010dnega zavedanja, da so prostorske potrebe zelo raznorodne ter tudi infrastruktura, ki navidez ni primerna za izvajanje kulturne dejavnosti, lahko naslovi katero od temeljnih potreb, npr. po pisarrni\u0161kih, vadbenih ali skladi\u0161\u010dnih prostorih. Alja Lobnik<\/strong>, direktorica Maske, ki z Nomad Dance Academy in CUK Kinom \u0160i\u0161ka soorganizira Katastre za\u010dasnosti prostorov, je poudarila, da \u010deprav se na videz zdi, da je prostorov dovolj, jih v resnici primankuje. Kot je poudarila, neodvisni producenti morebiti \u017ee nimajo te\u017eav z zagotovitvijo prostora za premiere, pogoji dela v predprodukciji pa so izrazito zahtevni \u2013 primanjkuje prostorov za vadbo, razvoj aktivnosti in podobno. Kot pomemben premik je izpostavila ustanovitev Centra za sodobni ples, in vendar izpostavila in pozvala mesto, da se pridru\u017ei ustanoviteljem, saj vrednoti kot nezamisljivo, da prestolnice ne bi bilo med mesti, kjer center domuje \u2013 pomemben del produkcije sodobnega plesa se namre\u010d razvija prav tu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Sa\u0161a Ogrizek<\/strong> in Dejan Te\u0161ovi\u010d<\/strong>, predstavnika MOL, sta poudarila, da je mesto v zadnjih letih vlo\u017eilo kar nekaj mo\u010div zagotavljanje prostorov in naslavljanje potreb nevladnih organizacij, saj se mesto zaveda pomena neodvisne kulture kot dela mestne javne infrastrukture. Izpostavila sta primere, kot je zagotovitev novega prostora za plesne vaje, primere infrastrukture, s katero uspe\u0161no upravljajo NVO, kot sta mdr. Gledali\u0161\u010de Glej in Vodnikova doma\u010dija, vendar izrazila zavedanje, da zlasti za\u010dasne dodelitve in celovito upravljanje prostorov pomenijo tudi izzive in obremenitve za organizacije. Poudarila sta, da je usklajevanje med razli\u010dnimi mestnimi oddelki in dolgoro\u010dno prostorsko planiranje pogosto zahtevno, vendar razmi\u0161ljajo tudi o \u0161ir\u0161em naboru ukrepov, vklju\u010dno z bolj\u0161im izkori\u0161\u010danjem obstoje\u010dih javnih kapacitet. Ob tem sta pozdravila re\u0161itve, ki jih z noveliranje krovnega zakona v kulturi prina\u0161a ureditev, mdr. mo\u017enost sklepanja 10-letnih pogodb, ki pomenijo ve\u010djo stabilnost za organizacije.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Miha Kelemina<\/strong> in Primo\u017e Godler<\/strong>, predstavnika Ministrstva za kulturo, sta poudarila, da dr\u017eava prepoznava prostorsko problematiko nevladne kulture kot strukturni problem, ki ga ni mogo\u010de re\u0161evati zgolj z razpisi ali kratkoro\u010dnimi ukrepi. Posebej sta izpostavila pomen sprememb v ZUJIK-u, ki omogo\u010dajo dalj\u0161e, 10-letne pogodbe in s tem ve\u010djo stabilnost za uporabnike dr\u017eavnih prostorov, ki pa jih med nevladnimi organizacijami res ni veliko. Glede Metelkove 6 sta poudarila, da so aneksi v procesu finalizacije, projekt prenove pa je del strate\u0161kih dokumentov in prora\u010dunskih na\u010drtov, a so postopki dolgotrajni tudi zaradi zahtevnosti investicijskega upravljanja. Najbolj jasna obljuba predstavnikov ministrstva, vezana na Metelkovo 6, je bila napoved prenove oken in sanitarij v letu 2026.<\/p>\n\n\n\n

Projekt OPE.N sofinancira Evropska unija v okviru mehanizma Ustvarjalna Evropa, izobra\u017eevalne aktivnosti Asociacije pa Ministrstvo za kulturo RS ter Mestna ob\u010dina Ljubljana, oddelek za kulturo.<\/sub><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ob zaklju\u010dki projekta Operacija Nova: Ponovno zami\u0161ljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu smo v Dru\u0161tvu Asociacija ob podpori SCCA v projektni sobi na Metelkovi 6 12. decembra 2025 organizirali zaklju\u010dni dogodek projekta O.PEN z naslovom Neodvisni prostori za kulturo \u2013 dedi\u0161\u010dina, iluzija, zahteva, praksa, horizont. Na njem smo pred dr\u017eavnozborskimi in lokalnimi volitvami doma\u010di … Preberi ve\u010d o Neodvisni prostori za kulturo – sklepni dogodek projekta O.PEN v Sloveniji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":10693,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,6,37,26,25,15,1,22,3,50],"tags":[],"class_list":["post-10692","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-asociacija","category-dogodki","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-mol","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-ope-n"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10692","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10692"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10692\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10709,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10692\/revisions\/10709"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10693"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10692"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10692"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}