{"id":10674,"date":"2025-12-30T10:26:02","date_gmt":"2025-12-30T10:26:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10674"},"modified":"2026-01-12T09:06:52","modified_gmt":"2026-01-12T09:06:52","slug":"iniciativa-klavnica-150-zagrebskih-umetnikov-v-prizadevanjih-za-prostore-reprezentacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/12\/30\/iniciativa-klavnica-150-zagrebskih-umetnikov-v-prizadevanjih-za-prostore-reprezentacije\/","title":{"rendered":"Iniciativa Klavnica: 150 zagreb\u0161kih umetnikov v prizadevanjih za prostore produkcije"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter politi\u010dnega nerazumevanja dostikrat prepu\u0161\u010dena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspe\u0161ne. Ena od njih je tudi zagreb\u0161ka Inicijativa &#8220;Klaonica&#8221; (Iniciativa Klavnica), ki \u017eeli nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mr\u0111enovi\u0107em, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">Za tiste, ki prvi\u010d sli\u0161ijo za iniciativo \u2013 kdo ste, kaj po\u010dnete in kako to izvajate?\u00a0<\/mark><\/p>\n\n\n\n<p>Iniciativa \u00bbKlavnica\u00ab zdru\u017euje ve\u010d kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk razli\u010dnih generacij in disciplin, umetni\u0161kih organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, ve\u010dinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se na\u0161a iniciativa osredoto\u010da na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifi\u010dne delovne prostore.<\/p>\n\n\n\n<!--more-->\n\n\n\n<p>Glavni cilj iniciative je za\u010drtati in artikulirati nujno potrebo po ustreznih delovnih prostorih ter oblikovati strategije, ki bi zagotovile bolj\u0161e pogoje za trajnostno (odr\u017eivo) umetni\u0161ko delo. Razmi\u0161ljamo o razli\u010dnih organizacijskih modelih, ki bi lahko prispevali k izbolj\u0161anju delovnih pogojev in re\u0161evanju tega pere\u010dega problema. Predlagamo konkretno re\u0161itev s preureditvijo nekdanje mestne klavnice v prostor za umetni\u0161ko produkcijo. V neposredni komunikaciji smo s predstavniki mestnih oblasti (Mestni urad za kulturo) z namenom skupnega iskanja trajnostno re\u0161itev. To niso le vpra\u0161anja individualnih interesov umetnikov, temve\u010d tudi vpra\u0161anja razvoja kulturne politike v javnem interesu.<\/p>\n\n\n\n<p><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">Zakaj bi klavnico, nekdanji industrijski objekt, preuredili v ateljeje? Katere specifi\u010dne potrebe in obstoje\u010de te\u017eave umetnikov lahko ta preureditev re\u0161i? Ali se tam \u017ee odvijajo kak\u0161ne umetni\u0161ke ali kulturne dejavnosti?<\/mark><\/p>\n\n\n\n<p>Prostor nekdanje Mestne klavnice ima vse potrebne predpogoje in velik potencial, da postane javno, vklju\u010dujo\u010de in trajnostno sredi\u0161\u010de kulturne produkcije \u2013 ki ga zelo potrebujejo ne le umetniki, temve\u010d tudi mesto in njegovi prebivalci. Verjamemo, da je z na\u010delom minimalne rekonstrukcije in v skladu z neposredno izra\u017eenimi potrebami umetnikov mogo\u010de hitro in ekonomi\u010dno ustvariti kompleks, prilagojen umetni\u0161kemu in kulturnemu delu. Cilj je ustvariti novo kulturno sredi\u0161\u010de s pozitivnim vplivom na \u0161ir\u0161o skupnost \u2013 prostor za izmenjavo znanja, spretnosti in izku\u0161enj, prostor za sre\u010devanje in dru\u017eenje, prostor, ki ponuja nove progresivne poglede na bolj\u0161o prihodnost tega mesta.<\/p>\n\n\n\n<p>Celotno obmo\u010dje klavnice je v lasti mesta Zagreb, v splo\u0161nem urbanisti\u010dnem na\u010drtu pa je ozna\u010deno kot mestni projekt, za katerega se trenutno na mestni ravni oblikuje program rabe. V tem smo na\u0161li konkreten razlog, da mestu izrazimo jasno potrebo z namenom, da jo mesto prepozna in vklju\u010di v mestni program za to lokacijo.<\/p>\n\n\n\n<p>Klavnica je velika, ima logi\u010dno vzpostavljen (tovarni\u0161ki) mikrourbanizem, prostore, ki jih je zaradi namembnosti enostavno prilagoditi specifi\u010dnim potrebam umetni\u0161kega dela. Projekt bi re\u0161il probleme ateljejev in drugih prostorov v kulturnem sektorju (plesne in predstavne dvorane, zvo\u010dni in foto studii, prostori za postprodukcijo, razli\u010dne delavnice \u2013 modelarske delavnice, klju\u010davni\u010darske, tesarske, kerami\u010dne, tiskarske ipd.). Poleg tega bi nastalo novo kulturno sredi\u0161\u010de s pozitivnim vplivom na \u0161ir\u0161o skupnost \u2013 prostor za izmenjavo znanja, spretnosti in izku\u0161enj, prostor sre\u010devanja in dru\u017eenja, prostor, ki ponuja nove progresivne poglede na bolj\u0161o prihodnost tega mesta.<\/p>\n\n\n\n<p>Menimo, da je urgentna stati\u010dna in fizi\u010dna sanacija stavb nujna za prepre\u010ditev njihovega nadaljnjega propadanja, programska zasnova prostora pa mora temeljiti na resni\u010dnih potrebah umetni\u0161ke scene \u2013 v sobivanju z obstoje\u010dimi uporabniki, ki so do sedaj vlagali v prostor in prispevali k njegovi ohranitvi.<\/p>\n\n\n\n<p>Med obstoje\u010dimi kulturnimi uporabniki v prostorih Klavnice deluje ve\u010d umetni\u0161kih ateljejev, avtonomna kulturna iniciativa Reci:klaonica in arhitekturna platforma SKUP. Vsi obstoje\u010di uporabniki so morali vlo\u017eiti znatna lastna sredstva, da so prostor spravili v funkcionalno stanje in ga prilagodili svojim delovnim potrebam. Nedavna preureditev prostora platforme SKUP je bila nominirana za nagrado \u00bbBernardo Bernardi\u00ab, ki jo Zdru\u017eenje hrva\u0161kih arhitektov podeljuje najuspe\u0161nej\u0161im dose\u017ekom na podro\u010dju oblikovanja in notranje opreme.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-wp-embed is-provider-udru-enje-hrvatskih-arhitekata wp-block-embed-udru-enje-hrvatskih-arhitekata\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"M4f2e8nQw6\"><a href=\"https:\/\/uha.hr\/nominacija-za-nagradu-bernardo-bernardi-klaonica\/\">Nominacija za Nagradu \u201eBernardo Bernardi\u201c \u2013 Klaonica<\/a><\/blockquote><iframe loading=\"lazy\" class=\"wp-embedded-content\" sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" style=\"position: absolute; visibility: hidden;\" title=\"&#8220;Nominacija za Nagradu \u201eBernardo Bernardi\u201c \u2013 Klaonica&#8221; &#8212; Udru\u017eenje hrvatskih arhitekata\" src=\"https:\/\/uha.hr\/nominacija-za-nagradu-bernardo-bernardi-klaonica\/embed\/#?secret=F2djnvhixV#?secret=M4f2e8nQw6\" data-secret=\"M4f2e8nQw6\" width=\"600\" height=\"338\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Pobuda je nastala iz prijateljskih pogovorov in se je raz\u0161irila kapilarno, saj veliko \u0161tevilo ljudi deli na\u0161e te\u017eave: mestnih prostorov za umetni\u0161ko produkcijo je malo in so neustrezni, komercialni prostori so dragi in tudi neustrezni. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">Kako je nastala pobuda; so vas k njej poleg potreb ustvarjalcev pripeljali kak\u0161ni posebni razlogi v delovanju kulturne politike in urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja?<\/mark><\/p>\n\n\n\n<p>Pobudo so spro\u017eili ljudje, ki se ukvarjajo z umetni\u0161kim in kulturnim delom, z \u017eeljo, da bi na sistemati\u010den na\u010din re\u0161ili prostorske potrebe kulturne in umetni\u0161ke produkcije v Zagrebu. Pobuda je nastala iz prijateljskih pogovorov in se je raz\u0161irila kapilarno, saj veliko \u0161tevilo ljudi deli na\u0161e te\u017eave: mestnih prostorov za umetni\u0161ko produkcijo je malo in so neustrezni, komercialni prostori so dragi in tudi neustrezni. Izvedli smo anketo, s katero smo mapirali stanje na terenu: glede na doslej zbrane podatke se je izkazalo, da ve\u010d kot 85 % anketirancev nima ustreznih delovnih pogojev. Nekatere osnovne potrebe, ki se pogosto ponavljajo, so: minimalna delovna povr\u0161ina 50 m\u00b2, prenovljeni prostori z osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, ogrevanje, internet), mo\u017enost dostopa do tovornih vozil za nakladanje in razkladanje umetni\u0161kih del, orodij in materialov, prisotnost dnevne svetlobe, prezra\u010devanje ter mo\u017enost dela s strupenimi snovmi, stroji, hrupom ipd.<\/p>\n\n\n\n<p>Trenutni mestni prostori za umetni\u0161ko produkcijo so redki, pogosto se nahajajo v stanovanjskih stavbah, v vi\u0161jih nadstropjih brez dvigal, so majhni, neprilagojeni in pogosto ne izpolnjujejo osnovnih varnostnih standardov. Kot taki niso le neprimerni za delo. Poslovni prostori, ki bi izpolnjevali tehni\u010dne in prostorske pogoje, specifi\u010dne za umetni\u0161ko produkcijo, so te\u017eko dostopni, predragi in pogosto z negotovimi pogodbami, ki ne zagotavljajo za\u0161\u010dite in varnosti uporabnikov, kar umetnike spet postavlja v izjemno negotov polo\u017eaj. Verjamemo, da je zagotavljanje kakovostnih in funkcionalnih delovnih prostorov klju\u010dni predpogoj za vsak umetni\u0161ki in ustvarjalni proces. Brez fizi\u010dnega prostora, v katerem je mogo\u010de neprekinjeno bivati, ustvarjati, eksperimentirati, razvijati ideje, shranjevati dela, orodja in materiale \u2013 ni ustvarjanja.<\/p>\n\n\n\n<p><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">Morda poznate primere iz drugega mesta ali dr\u017eave, kjer ustvarjalci in mesto izvajajo primerljivo partnerstvo ali projekt?<\/mark><\/p>\n\n\n\n<p>Sledimo modelom upravljanja prostorov za kulturno produkcijo v drugih mestih v Evropi in na Hrva\u0161kem. Model civilno-javnega partnerstva, ki se razvija v okviru civilne dru\u017ebe na Hrva\u0161kem, odpira zanimiv potencial za skupno upravljanje med mestnimi oblastmi in organizacijami civilne dru\u017ebe. V tem kontekstu sta zanimiva primera manj\u0161ih hrva\u0161kih mest, v katerih so vzpostavljeni tak\u0161ni modeli upravljanja, na primer Dru\u017ebeni center Rojc v Pulju ali Regenerator v Zaboku. Od ve\u010djih, mednarodnih primerov, ki so po obsegu podobni tistemu, ki si ga predstavljamo, bi izpostavili Center Nova Cvernovka v Bratislavi.<\/p>\n\n\n\n<p><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-medium-pink-color\">Kako bi opisali splo\u0161ni odnos dr\u017eavne in mestne politike do neinstitucionalnih kulturnih dejavnosti in dodeljevanja prostora za tovrstno kulturo; kako so se oblasti odzvale na va\u0161o pobudo, ali je naklonjena ali ne? Kak\u0161ni so va\u0161i naslednji koraki in pri\u010dakovanja v novem letu, kako optimisti\u010dni ste glede pridobivanja prostora za umetni\u0161ko produkcijo?<\/mark><\/p>\n\n\n\n<p>Nadaljevali bomo z neposredno komunikacijo s predstavniki mestne oblasti. Menimo, da predstavniki mestne oblasti razumejo na\u0161e ideje, in upamo, da bomo v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu dosegli viden napredek. Na\u010drtujemo sodelovanje med umetniki pri medsebojnem opolnomo\u010denju in organizaciji. Ideja, ki si jo zami\u0161ljamo, v Zagrebu doslej ni obstajala, zato potrebujemo kolektivno domi\u0161ljijo in organizacijo, da ustvarimo nov trajnostni model upravljanja prostora, kot si ga zami\u0161ljamo.<\/p>\n\n\n\n<p>Trenutno razvijamo spletno stran Iniciative &#8220;Klavnica&#8221;. Prizadevali si bomo za obve\u0161\u010danje strokovne in \u0161ir\u0161e javnosti o dejavnostih pobude ter za ustvarjanje \u0161ir\u0161e podpore za pobudo. Na\u010drtujemo ve\u010dje mednarodno mre\u017eenje in povezovanje s podobnimi pobudami v drugih mestih in dr\u017eavah. Na\u0161a naloga je ustvariti in braniti prostor za umetni\u0161ko produkcijo kot zadevo, ki je v interesu ne le umetnikov, temve\u010d tudi \u0161ir\u0161e dru\u017ebene skupnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter politi\u010dnega nerazumevanja dostikrat prepu\u0161\u010dena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspe\u0161ne. Ena od njih je tudi zagreb\u0161ka Inicijativa &#8220;Klaonica&#8221; (Iniciativa Klavnica), ki \u017eeli nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mr\u0111enovi\u0107em, enim od predstavnikov &hellip; <a href=\"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/12\/30\/iniciativa-klavnica-150-zagrebskih-umetnikov-v-prizadevanjih-za-prostore-reprezentacije\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Iniciativa Klavnica: 150 zagreb\u0161kih umetnikov v prizadevanjih za prostore produkcije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":10690,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,27,14,16,26,25,15,1,22,3,11,23,13],"tags":[],"class_list":["post-10674","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izobrazevanja","category-asociacija","category-lokalno","category-mednarodno","category-ministrstvo-za-kulturo","category-mol","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-raziskave","category-samostojni-ustvarjalci","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10674","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10674"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10674\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10733,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10674\/revisions\/10733"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10690"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10674"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10674"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10674"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}