{"id":10645,"date":"2025-12-29T13:30:30","date_gmt":"2025-12-29T13:30:30","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10645"},"modified":"2025-12-30T11:11:04","modified_gmt":"2025-12-30T11:11:04","slug":"na-preseciscu-dolgotrajne-oskrbe-in-kulture-denis-sahernik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/12\/29\/na-preseciscu-dolgotrajne-oskrbe-in-kulture-denis-sahernik\/","title":{"rendered":"Na prese\u010di\u0161\u010du dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik"},"content":{"rendered":"\n

Dolgotrajna oskrba je eden najve\u010djih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti \u0161e vedno spremlja<\/em><\/strong> kopica nejasnosti.<\/em><\/strong> Na povr\u0161ju je jasno edino, da dr\u017eavljani pla\u010dujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam neko\u010d zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so \u0161tevilni na robu rev\u0161\u010dine. <\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prina\u0161a ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.  <\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za za\u010detek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Na kratko lahko dolgotrajno oskrbo opredelimo kot sistem storitev, ukrepov in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, po\u0161kodb, invalidnosti ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje \u010dasa ali trajno odvisne od pomo\u010di drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V Sloveniji jo v razli\u010dnih oblikah, kot so bivanje v domu za starej\u0161e, pomo\u010d na domu, dnevni centri in e-oskrba, poznamo \u017ee dolgo, a skozi leta se je pokazalo, da obstoje\u010di sistem zaradi \u0161tevilnih dejavnikov, zlasti hitrega staranja prebivalstva in spremenjenih \u017eivljenjskih navad, ne ustreza ve\u010d potrebam in \u017eeljam tako uporabnikov kot njihovih svojcev.
<\/p>\n\n\n\n

Opozorila, da potrebujemo nov sistem dolgotrajne oskrbe, imajo tako \u017ee zelo dolgo brado, saj smo na to samo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, najve\u010djem strokovnem zdru\u017eenju izvajalcev institucionalnega varstva starej\u0161ih in posebnih skupin odraslih, opozarjali odlo\u010devalce najmanj 15 let, \u010de ne celo ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dna te\u017eava starega sistema po Zakonu o socialnem varstvu je namre\u010d ta, da je z njim dr\u017eava veliko ve\u010dino stro\u0161kov (ve\u010d kot 70 %) preprosto prevalila na uporabnike in njihove svojce. Ti so v starem sistemu preprosto postavljeni pred dejstvo, da si morajo veliko ve\u010dino teh storitev kriti sami, zato imamo v Sloveniji primerjalno izredno velik dele\u017e pla\u010dil iz lastnega \u017eepa, \u0161tevilni pomo\u010di potrebni pa so brez ustrezne oskrbe in pomo\u010di iz zelo preprostega razloga: ker si ju ne morejo privo\u0161\u010diti. <\/p>\n\n\n\n

Po OECD-jevi raziskavi Measuring social protection (Merjenje socialne varnosti) in long term care (dolgotrajna oskrba) je sodila Slovenija na sam rep dr\u017eav \u010dlanic OECD-ja po dele\u017eu javnih sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji lahko oseba z obse\u017enej\u0161o potrebo po tuji pomo\u010di pri\u010dakuje, da bo le 30 % stro\u0161kov potrebnih storitev kritih iz javnih sredstev, medtem ko v dr\u017eavah, kot sta \u0160vedska in Nizozemska, ta dele\u017e zna\u0161a tudi okrog 90 %. <\/p>\n\n\n\n

Tuje raziskave prav tako ka\u017eejo, da le vsak \u010detrti starostnik ne bo potreboval storitev dolgotrajne oskrbe, pri vsakem desetem pa bodo stro\u0161ki dolgotrajne oskrbe poleteli v nebo in ob\u010dutno presegli finan\u010dne zmo\u017enosti ve\u010dine dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov.<\/p>\n\n\n\n

Skratka, da potrebujemo nov sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo prinesel nove storitve in razbremenil uporabnike in njihove svojce, v Sloveniji vemo \u017ee zelo dolgo, a ker je bilo ob tem treba urediti tudi nujno potrebne dodatne vire za financiranje teh storitev, je politika urejanje podro\u010dja vedno znova potisnila v predal. Z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi smo to stanje, ki je bilo vedno bolj nevzdr\u017eno, kon\u010dno presekali. <\/p>\n\n\n\n

\n

Klju\u010dna te\u017eava starega sistema po Zakonu o socialnem varstvu je namre\u010d ta, da je z njim dr\u017eava veliko ve\u010dino stro\u0161kov (ve\u010d kot 70 %) preprosto prevalila na uporabnike in njihove svojce.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kaj konkretno druga\u010de ureja novi zakon; gre zgolj za vpra\u0161anje sredstev in njihovega razporejanja, je na udaru dosedanji na\u010din zagotavljanja storitev, je v ozadju \u0161e kaj tretjega?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Zakon o dolgotrajni oskrbi prina\u0161a dolo\u010dene novosti. Uporabniki, ki bodo \u017eeleli pridobiti pravico do storitev dolgotrajne oskrbe, bodo ocenjeni po enotnem sistemu glede na stopnjo samostojnosti, zanjo pa zaprosijo prek enotne vstopne to\u010dke na centrih za socialno delo. Izbirali bodo med storitvami, ki so zanje najprimernej\u0161e. Pomembni novosti pri storitvi na domu sta elektronska oskrba na daljavo (e-oskrba), ki zagotavlja stalno povezavo z asisten\u010dnim centrom in medicinskim osebjem, in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi. Podporo \u017eivljenju na domu dopolnjujejo \u0161e oskrbovalci dru\u017einskega \u010dlana, ki so recimo pridobili pravice do na\u010drtovane odsotnosti (21 dni na leto) ter usposabljanja in strokovnega svetovanja, ter uvedba denarnega prejemka, kjer uporabnik mese\u010dno prejme dolo\u010den znesek za kritje stro\u0161kov oskrbe znotraj svoje neformalne mre\u017ee. Ko pa \u017eivljenje na domu ni ve\u010d mogo\u010de oziroma primerno, pa nastopi dolgotrajna oskrba v instituciji, ki se bo za\u010dela izvajati kot zadnja storitev, in sicer od 1. decembra 2025 dalje.<\/p>\n\n\n\n

Na splo\u0161no lahko re\u010demo, da nov sistem nudi ve\u010d podpore uporabnikom, da \u010dim dlje ostanejo v doma\u010dem okolju in vseeno dobijo storitve, ki jih potrebujejo. Klju\u010dno pa je seveda to, da kot nova oblika socialnega zavarovanja finan\u010dno razbremenjujejo uporabnike in njihove svojce. Upravi\u010denci, ki bodo izpolnili pogoje, bodo recimo brezpla\u010dno upravi\u010deni do dolo\u010denega \u0161tevila ur dolgotrajne oskrbe na domu glede na kategorijo, v katero bodo razvr\u0161\u010deni, medtem ko je vi\u0161ina pla\u010dila za bivanje in prehrano v domu za starej\u0161e pri standardni namestitvi (dvoposteljna soba s souporabo kopalnice) omejena na vi\u0161ini zajam\u010dene pokojnine za polno delovno dobo, kar trenutno zna\u0161a pribli\u017eno 780 evrov mese\u010dno. To je ob\u010dutno manj kot v starem sistemu, ko so oskrbnine pri uporabnikih z ve\u010djimi potrebami lahko hitro dosegle tudi 1500 evrov in ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Zakon je samozaposlene v kulturi neprijetno presenetil; mese\u010dni znesek za del kulturnih delavcev na ali pod pragom rev\u0161\u010dine je lahko zelo velik stro\u0161ek. Zakaj ga ne krije dr\u017eava, ki naj bi \u0161\u010ditila ranljive skupine? Kdo vse so \u0161e podobno obremenjeni kot samozaposleni? Kak\u0161no je stanje glede dolgotrajne oskrbe pri drugih skupinah, ki jim dr\u017eava tako kot samozaposlenim v kulturi krije socialne prispevke, na primer pri duhovnikih? Kak\u0161no bi moralo po va\u0161em biti stali\u0161\u010de ministrstva za kulturo glede na ta novi stro\u0161ek? S stali\u0161\u010da povpre\u010dnega samozaposlenega v kulturi in vsakdanjih stro\u0161kov domnevno socialni zakon izpade, kot da jemlje revnim, da daje bolnim; kak\u0161ni bi po va\u0161em morali biti nadaljnji koraki za odpravo teh neskladij? In nenazadnje – kaj otipljivega smo s tem zakonom in novim stro\u0161kom pridobili?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Kot strokovno zdru\u017eenje izvajalcev dolgotrajne oskrbe se ne moremo opredeljevati glede podrobnosti sistema financiranja dr\u017eave in vi\u0161ine prispevkov, saj za to nismo strokovnjaki, dejstvo pa je, da v lu\u010di demografskih sprememb, ki jih bo Slovenija ob\u010dutila nadpovpre\u010dno, brez zadostnih sredstev za dolgotrajno oskrbo ne bomo zmogli dostojno poskrbeti za starej\u0161e in druge, ki potrebujejo pomo\u010d. Na tem mestu ponovno poudarjam dejstvo, da se je slovenska politika tako dolgo izogibala urejanju tega podro\u010dja ravno zato, ker je bilo treba ob tem zagotoviti tudi nove finan\u010dne vire. Brez zagotovljenih dodatnih sredstev prej opisanih storitev ni mogo\u010de izvajati v zadostnem obsegu. <\/p>\n\n\n\n

Ne morem pa se povsem nekriti\u010dno strinjati s trditvijo, da zakon jemlje revnim, da daje bolnim, saj sodijo na\u0161i uporabniki med najbolj ranljive ter socialno ogro\u017eene in izklju\u010dene skupine v na\u0161i dru\u017ebi. Po najnovej\u0161ih podatkih Statisti\u010dnega urada ve\u010d kot 22 odstotkov starej\u0161ih \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine, kar je ob\u010dutno ve\u010d kot pri ostalem prebivalstvu.<\/p>\n\n\n\n

In nenazadnje, vsi bomo, \u010de bomo imeli sre\u010do, neko\u010d stari. Le s sistemom dolgotrajne oskrbe, ki bo podprt z zadostnimi in stabilnimi viri financiranja ter nam bo zagotavljal dostop do potrebnih storitev ne glede na debelino denarnice, kraj bivanja in druge osebne okoli\u0161\u010dine, si bomo lahko zagotovili dostojno starost. Za dokon\u010dno presojo, ali bo zakon, ki se sedaj uveljavlja, ta pri\u010dakovanja v celoti izpolnil, pa je zaenkrat \u0161e prezgodaj. Klju\u010dno ob tem pa je vpra\u0161anje kadrovske problematike.
<\/p>\n\n\n\n

\n

Le s sistemom dolgotrajne oskrbe, ki bo podprt z zadostnimi in stabilnimi viri financiranja ter nam bo zagotavljal dostop do potrebnih storitev ne glede na debelino denarnice, kraj bivanja in druge osebne okoli\u0161\u010dine, si bomo lahko zagotovili dostojno starost. Za dokon\u010dno presojo, ali bo zakon, ki se sedaj uveljavlja, ta pri\u010dakovanja v celoti izpolnil, pa je zaenkrat \u0161e prezgodaj.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u010ce dodatno kontekstualiziramo vpra\u0161anja o samozaposlenih v kulturi. Med va\u0161imi uporabniki, ki jih omenjate in so ogro\u017eene in ranljive skupine, so in bodo tudi \u0161tevilni samostojni ustvarjalci, ki so zaradi mo\u010dne prekarizacije prav tako revni. Zanje je dr\u017eava v okviru krovnega zakona v polju kulture, ker je njihovo delo prepoznano za javni interes, zaslu\u017eki pa pogosto ne omogo\u010dajo normalnega pre\u017eivetja \u017ee v \u010dasu aktivnosti, uredila pla\u010devanje prispevkov za socialno varnost, z izjemo trajne oskrbe, kar ne velja za vse skupine, prvenstveno revne. Da si bodo na\u0161i \u010dlani, samostojni delavci v kulturi, otipljiveje predstavljali, kaj jih po trenutni ureditvi v primerjavi s preteklo \u010daka – lahko glede na to, da je namen ureditve manj finan\u010dno bremeniti posameznike in njihove svojce ter poenotenje dostopa in cen storitev, pojasnite, kako sistem trajne oskrbe po novem zakonu misli trajno oskrbo za posameznika ali posameznico z recimo 580 EUR pokojnine?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

\u010ce poskusim problematiko \u010dim bolj plasti\u010dno prikazati: stanovalci so za bivanje v domovih za starej\u0161e doslej iz lastnih \u017eepov pla\u010devali od (povpre\u010dno) 800 – 850 evrov (1. kategorija oskrbe) do 1500-1550 evrov in \u0161e ve\u010d mese\u010dno. V domovih je v najcenej\u0161o 1. kategorijo oskrbe za osebe, ki so \u0161e dokaj samostojne in potrebujejo le manj\u0161i obseg pomo\u010di, uvr\u0161\u010denih le pribli\u017eno 22%  stanovalcev, vsi drugi so v vi\u0161jih kategorijah, ki prina\u0161ajo tudi vi\u0161je cene oskrbnin. <\/p>\n\n\n\n

Dejstvo je, da posameznik ali posameznica s samo recimo 580 evri pokojnine v starem sistemu nima dovolj lastnih sredstev za pla\u010dilo oskrbnine, razliko pa so po Zakonu o socialnem varstvu obvezani pokriti svojci. Ker se dopla\u010dila svojcev v starem sistemu lahko zelo hitro povzpnejo v vi\u0161ave, je to vseskozi povzro\u010dalo izredno hude stiske in spodbujalo dru\u017einske oziroma medgeneracijske spore. <\/p>\n\n\n\n

Druga\u010de pa vsi posamezniki, ki nimajo svojcev, ki bi dopla\u010devali domsko storitev (ali tega niso sposobni), in ki glede na svojo pla\u010dilno sposobnost ne zmorejo pokriti celotne vrednosti domske oskrbe, lahko na pristojnem CSD-ju uveljavljajo pravico do oprostitve pla\u010dila socialnovarstvenih storitev. V primeru upravi\u010denosti do oprostitve, pla\u010da razliko do vrednosti storitve ob\u010dina. Ob tem \u0161e dodajam, da v primeru, da imajo ti stanovalci kak\u0161no nepremi\u010dno premo\u017eenje, ob\u010dina vpi\u0161e plombo na to nepremi\u010dnino in potem lahko tudi terja povra\u010dilo pla\u010danega (v vi\u0161ini 2\/3).<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n\n\n\n

Ker se dopla\u010dila svojcev v starem sistemu lahko zelo hitro povzpnejo v vi\u0161ave, je to vseskozi povzro\u010dalo izredno hude stiske in spodbujalo dru\u017einske oziroma medgeneracijske spore. <\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

V novem sistemu cena standardne nastanitve in prehrane v domu za starej\u0161e ne bo smela presegati minimalne zajam\u010dene pokojnine za polno delovno dobo, kar trenutno zna\u0161a pribli\u017eno 780 evrov mese\u010dno. \u0160e vedno pa ostajajo dopla\u010dila za nadstandard, npr. za lastno kopalnico, balkon ipd. V primeru, ki ste ga navedli, bo sicer \u0161e vedno potrebno dopla\u010dilo svojcev ali ob\u010dine, vendar bodo v vi\u0161jih kategorijah to ob\u010dutno ni\u017eje kot po starem sistemu. <\/p>\n\n\n\n

Iz va\u0161ih odgovorov je razvidno, da je osrednja sprememba ureditve sistema oz. na\u010dina financiranja in da potrebe \u017ee in \u0161e bodo presegale razpolo\u017eljive vire financiranja. Lahko o tem poveste nekoliko ve\u010d? Bodo iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo druga\u010de namensko uporabljena sredstva iz lokalnih prora\u010dunov (npr. za gradnjo dodatnih domov za starej\u0161e), iz naslova osnovnega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zdravstvenega prispevka (npr. za izbolj\u0161anje pla\u010d zdravstvenega osebja) ali bodo ti segmenti javnih sredstev prispevkov prvenstveno razbremenjeni? Kako bo storitve sofinanciral prora\u010dun in do kdaj? Kako realen scenarij sta po va\u0161i oceni \u017ee danes pove\u010danje prispevka \u017ee \u010dez nekaj let in rast samoprispevka starostnikov in njihovih svojcev za storitve?
<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zagotovo je, da stari viri financiranja dolgotrajne oskrbe niso sledili potrebam uporabnikov, ki so zato bili prisiljeni te storitve v ve\u010dinskem delu pla\u010devati sami. Ali bo nov prispevek zado\u0161\u010dal za vse potrebe v prihodnosti, zaenkrat \u0161e ne moremo soditi.<\/p>\n\n\n\n

Sredstva iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo so namenjena kritju izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe in kritju stro\u0161kov za izvajanje nalog ZZZS na podlagi tega zakona. Storitve zdravstvene nege in rehabilitacije, ki so del osnovne zdravstvene dejavnosti, se bodo \u0161e naprej krile iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po dolo\u010dilih Zakona o dolgotrajni oskrbi teh sredstev ni mogo\u010de uporabiti nenamensko npr. v ob\u010dinah za gradnjo domov.<\/p>\n\n\n\n

Po Zakonu o dolgotrajni oskrbi se ta financira iz dveh virov: prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in prora\u010dunskega vira v vi\u0161ini 190 milijonov letno. \u010ce tudi ta vira ne bosta zado\u0161\u010dala, je po 1. januarju 2028 mo\u017ena uvedba dopla\u010dil uporabnikov v vi\u0161ini deset oziroma 20 odstotkov. <\/p>\n\n\n\n

\n

Med domovi so precej\u0161nje razlike, zato je splo\u0161en odgovor glede \u010dakalnih vrst zelo te\u017eko podati. Obi\u010dajna \u010dakalna doba je od enega do treh mesecev. Lahko se zgodi, da je zgolj teden ali dva, v posameznih domovih pa je \u010dakalna doba lahko tudi leto ali ve\u010d, \u0161e posebej v primerih, \u010de gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Najdalj\u0161e \u010dakalne vrste so obi\u010dajno v Ljubljani in drugih ve\u010djih mestnih sredi\u0161\u010dih.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Izpostavili ste zamejitev cene standardne namestitve v dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice na vi\u0161ino zagotovljene pokojnine. Velja ta zamejitev za vse domove ali samo za javne, ki jih je okvirno polovica? Razumemo prav, da bo morebitna nestandardna namestitev in storitve (standardna namestitev predvideva dolo\u010deno samostojnost, mobilnost, posameznik\/posameznica npr. \u0161e ne potrebuje stalnega medicinskega nadzora ) lahko tudi v javnih domovih dra\u017eja, \u010de posameznik potrebuje pomo\u010d pri mobilnosti, ima resnej\u0161o obliko demence, je nepokreten? Glede na dobro izpri\u010dane te\u017eave s \u010dakalnimi vrstami za institucionalno varstvo v domovih v starej\u0161e, pa nam lahko tudi poveste, kak\u0161ne so danes in koliko je prostih postelj, bi radi razumeli, za koliko ljudi to pride v po\u0161tev in kako je s koncesionarji ter privatnimi domovi.<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Vsi domovi, ki so del javne mre\u017ee, tako javni zavodi kot koncesionarji, delujejo po istih pravilih in standardih. Zamejitev velja tudi za koncesionarje. <\/p>\n\n\n\n

Pri dolgotrajni oskrbi v instituciji je treba lo\u010diti namestitev in prehrano ter kategorije oskrbe. Ko govorimo o standardu namestitve, to pomeni zgolj to, v kak\u0161nem prostoru oseba biva \u2013 ali gre za eno, dvo- ali ve\u010dposteljno sobo, kak\u0161na je kopalnica, ali je na voljo balkon in podobno. Standardna namestitev torej ni povezana s samostojnostjo, mobilnostjo\u2026 posameznika\/posameznice, saj to opredeljujejo povsem lo\u010dene kategorije oskrbe, kjer se uporabnike glede na stopnjo samostojnosti oziroma potrebe po pomo\u010d in oskrbi uvr\u0161\u010da v 5 kategorij.  <\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dna novost novega sistema je, da se pla\u010dilo uporabnika ne spreminja s kategorijo v katero je uvr\u0161\u010den glede na njegovo zdravstveno stanje oziroma potrebe po pomo\u010di in oskrbi. To je tudi jedro tovrstnih zavarovanj: da posameznike zavarujejo pred nepredvidenimi in pogosto vrtoglavimi stro\u0161ki, ki lahko nastanejo zaradi bolezni, starostne oslabelosti, izgube intelektualni sposobnosti ipd. <\/p>\n\n\n\n

V dosedanjem sistemu se je oseba, ki je recimo  zbolela za demenco skupaj z bli\u017enjimi morala soo\u010dati s posledicami hude bolezni, a tudi z nara\u0161\u010dajo\u010dimi stro\u0161ki oskrbe in pomo\u010di. Lahko bi rekli, da je bila \u201ckaznovana\u201d dvakrat: najprej z boleznijo, nato pa \u0161e finan\u010dno. V novem sistemu, kjer zdravstveno stanje ne dolo\u010da ve\u010d vi\u0161ine polo\u017enice za dom, tega ni ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

\u010cakalne vrste so \u017ee nekaj \u010dasa dejstvo. Prakti\u010dno ne moremo govoriti o prostih posteljah, saj se vse postelje, ki so pripravljene za sprejem, skoraj takoj zapolnijo z uporabniki v \u010dakalni vrsti.<\/p>\n\n\n\n

\u010cakalna doba je odvisna predvsem od potreb in \u017eelja bodo\u010dega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi pro\u0161njami za sprejem. Med domovi so precej\u0161nje razlike, zato je splo\u0161en odgovor glede \u010dakalnih vrst zelo te\u017eko podati. Obi\u010dajna \u010dakalna doba je od enega do treh mesecev. Lahko se zgodi, da je zgolj teden ali dva, v posameznih domovih pa je \u010dakalna doba lahko tudi leto ali ve\u010d, \u0161e posebej v primerih, \u010de gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Najdalj\u0161e \u010dakalne vrste so obi\u010dajno v Ljubljani in drugih ve\u010djih mestnih sredi\u0161\u010dih.<\/p>\n\n\n\n

Kot osrednjo ste izpostavili kadrovsko problematiko. Pri tem mislite prvenstveno na pomanjkanje kadrov, s katerim se sre\u010dujete v sami Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ali bodo po va\u0161i oceni kadri  (in s tem dostopnost storitev) problem sistema dolgotrajne oskrbe v njegovi celoti? Dr\u017eavni zbor je na predlog Ministrstva za solidarno prihodnost v letu 2024 sprejel Zakon o za\u010dasnih ukrepih za izbolj\u0161anje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZZUKDPSS), ki se konec naslednjega leta izte\u010de; ima zakon po va\u0161em opa\u017eanju kak\u0161ne u\u010dinke? Kak\u0161ne re\u0161itve za naslavljanje pomanjkanja kadrov predlagate sami? Se vam zdijo spodbude za neformalno oskrbo zadostne, da bi realisti\u010dno pripomogle k oskrbi v dru\u017einah?<\/mark><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ukrepi iz ZZUKDPSS so sicer dobrodo\u0161li, vendar zaradi nezadostnih sredstev in omejenega pristopa ne bodo bistveno prispevali k re\u0161evanju akutne kadrovske krize v domovih za starej\u0161e in posebnih zavodih. Potrebujemo celovitej\u0161e ukrepe, ki bodo hitro in u\u010dinkovito naslovili klju\u010dne te\u017eave \u2013 predvsem izbolj\u0161anje delovnih pogojev in pla\u010dila zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161 klju\u010den predlog je uvedba vsaj 20-odstotnega dodatka na pla\u010de za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. Ti delavci opravljajo delo, ki presega obi\u010dajne fizi\u010dne in psihi\u010dne napore, hkrati pa morajo uporabnikom vseskozi zagotavljati kakovostno, varno in dostojno oskrbo. <\/p>\n\n\n\n

\u010ce dr\u017eava ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih re\u0161itev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po Zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomo\u010d pa si bodo morali organizirati sami \u2013 pogosto na sivem ali celo \u010drnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni.
<\/p>\n\n\n\n

Z zadnjim vpra\u0161anjem v navezavi: kako komentirate nov zakon o skupnih temeljih sistema pla\u010d v javnem sektorju? Nadalje, kak\u0161en je dele\u017e tujih delavcev v oskrbi in kak\u0161en je trend, kak\u0161ne te\u017eave?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Zaposlovanje tujih delavcev v panogi dolgotrajne oskrbe je v vseh razvitih dr\u017eavah dejstvo. Ob koncu lanskega leta so tuji delavci predstavljali pribli\u017eno 6 odstotkov zaposlenih v slovenskih domovih, danes je ta dele\u017e zagotovo \u017ee precej vi\u0161ji. Pri\u010dakujemo, da bo nara\u0161\u010dal tudi v prihodnje, saj se na eni strani potrebe po tovrstnih storitvah pove\u010dujejo, po drugi pa vsako leto na trg dela pride manj mladih. Ta razkorak bo vsaj do dolo\u010dene mere treba bla\u017eiti s tujimi delavci. <\/p>\n\n\n\n

A to ne sme biti edina re\u0161itev, ki jo bomo uporabili. Zelo bi si \u017eeleli, da bi recimo v domove nazaj privabili tudi na\u0161e nekdanje sodelavce, ki so zaradi prenizkega pla\u010dila ali delovnih pogojev od\u0161li v druge panoge ali pa celo zapustili poklic, za katerega so se dolgo izobra\u017eevali in pridobivali izku\u0161nje. Te ljudi bi zelo potrebovali in upamo, da bo vlada \u010dim prej sprejela ukrepe v tej smeri.    <\/p>\n\n\n\n

Zelo bi si \u017eeleli, da bi recimo v domove nazaj privabili tudi na\u0161e nekdanje sodelavce, ki so zaradi prenizkega pla\u010dila ali delovnih pogojev od\u0161li v druge panoge ali pa celo zapustili poklic, za katerega so se dolgo izobra\u017eevali in pridobivali izku\u0161nje.<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Lahko pojasnite, ali mislite, da bo nov sistem res omogo\u010dil, da uporabniki \u010dim dlje ostanejo v oskrbi doma oz. bolje re\u010deno, ali imamo zagotovilo, da bosta predlagana oskrba in denarni prejemek zadostna, glede na to da starej\u0161i \u017ee danes (kot pravite tudi sami) \u017eivijo v rev\u0161\u010dini. Na demografski problem oz. ve\u010danje \u0161tevila starostnikov v primerjavi z mladimi in delovno aktivnimi namre\u010d lahko gledamo tudi tako, da sklepamo, da bo vse ve\u010dje starostnikov (tudi v urbanih sredi\u0161\u010dih, \u0161e bolj pa na odro\u010dnej\u0161ih krajih) socialno izoliranih, brez bli\u017enjih (npr. brez otrok) in stika s skupnostjo, ki bi jih npr. digitalno opismenila, brez lastnega stanovanja oz. s prejemki, ki jim doma, kjer naj bi se vr\u0161ila oskrba, bodisi ne omogo\u010dajo vzdr\u017eevati niti najemati; kako se bomo oz se bo sistem spopadel s tem?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Dejansko nas, ko gledamo polo\u017eaj starej\u0161ih v na\u0161i dru\u017ebi, najbolj skrbijo tisti, ki ostajajo zunaj institucij in sami, bodisi v prevelikem stanovanju, ki ga ne zmorejo ve\u010d primerno vzdr\u017eevati in ogrevati, bodisi v najemu, ki jim pobere ve\u010dji del njihovih prihodkov. Posebna problematika so stanovanja v ve\u010dstanovanjskih objektih brez dvigal, ki lahko starej\u0161e skoraj popolnoma socialno izolirajo.  <\/p>\n\n\n\n

Starej\u0161i, ki bivajo v domovih za starej\u0161e, imajo prakti\u010dno vsak dan na voljo pester nabor kulturnih, izobra\u017eevalnih, razvedrilnih, \u0161portnih in drugih aktivnosti, so med vrstniki in imajo dru\u017ebo, \u010de jo \u017eelijo. \u010ceprav je do neke mere odhod v dom \u0161e vedno ob\u010dasno povezan z dolo\u010denim strahom in zadr\u017eki, so na drugi strani \u0161tevilni primeri, ko stanovalci po prihodu dobesedno ponovno za\u017eivijo \u2013 \u017ee samo iz preprostega razloga, ker niso ve\u010d sami.  <\/p>\n\n\n\n

Dolo\u010deni pomembni koraki so bili v preteklih letih narejeni z razvojem dnevnih centrov, v katerih lahko uporabniki, ki sicer \u017eivijo doma, pre\u017eivijo dolo\u010den del dneva, tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi na\u010deloma uporabnikom prina\u0161a ve\u010d ur dolgotrajne oskrbe na domu, a izklju\u010denost starej\u0161ih je tisto podro\u010dje, kjer nas \u010dakajo \u0161e veliki izzivi, ki tudi presegajo samo materijo Zakona o dolgotrajni oskrbi. <\/p>\n\n\n\n

In za konec: glede na dokaze, da telesna dejavnost, umetnost in kulturne aktivnosti pozitivno vplivajo na zdravje starej\u0161ih, upo\u010dasnjujejo kognitivni upad in zmanj\u0161ujejo socialno izolacijo, zakaj se slovenski sistem dolgotrajne oskrbe osredoto\u010da predvsem financiranje medicinskih in oskrbnih storitve doma ter v institucijah, medtem ko ne le delno ali pa sploh ne financira neposredne dejavnosti, ki spodbujajo aktivno in zdravo staranje oz. se bolj osredoto\u010da na komplementarne preventivne ukrepe? Ali bi bilo, tudi v obziru na kadrovski primanjklaj in cene medicinskih in oskrbovalnih storitev, smiselno razmisliti o celostnem pristopu, ki predvsem ob vstopu v sistem DO, in vendar po vseh stopnjah, vklju\u010duje tudi financirane ne-medicinske aktivnosti za ohranjanje funkcionalnosti, socialne vklju\u010denosti in kakovosti \u017eivljenja starej\u0161ih?<\/mark><\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

\u010ce pogledamo domove za starej\u0161e, ta o\u010ditek ni v celoti upravi\u010den. To je razvidno tudi iz same strukture zaposlenih, kjer je pribli\u017eno 40 % zaposlenih zdravstvenih delavcev, 55 % zaposlenih pa izvaja osnovno in socialno oskrbo (pomo\u010d pri vsakodnevnih opravilih in socialni stikih, svetovanje, urejanje pravic, pomo\u010d pri vklju\u010devanju v skupnosti\u2026). Domovi prav tako zaposlujejo fizioterapevte in delovne terapevte (pri\u0161teti k zdravstvenemu kadru), ki skrbijo za ohranjanje gibljivosti, rehabilitacijo in aktivno pre\u017eivljanje \u010dasa, ter animacijski kader za organizacijo prosto\u010dasnih dejavnosti in dru\u017eabnih dogodkov. 
<\/p>\n\n\n\n

Vir fotografije: zajem zaslona, videoprispevek 24.ur<\/sub><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Foto vir: Zajem zaslona, videoprispevek 24.ur<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":10695,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,12,26,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-10645","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10645","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10645"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10645\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10698,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10645\/revisions\/10698"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10695"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10645"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10645"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10645"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}