{"id":10573,"date":"2025-11-27T17:38:01","date_gmt":"2025-11-27T17:38:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10573"},"modified":"2025-11-28T18:48:18","modified_gmt":"2025-11-28T18:48:18","slug":"kultura-v-drzavnem-proracunu-zev-med-ambicijami-in-zaostanki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/11\/27\/kultura-v-drzavnem-proracunu-zev-med-ambicijami-in-zaostanki\/","title":{"rendered":"Kultura v dr\u017eavnem prora\u010dunu: zev med ambicijami in zaostanki"},"content":{"rendered":"\n

V Asociaciji smo v \u010dasu sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga dr\u017eavnih prora\u010dunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odlo\u010devalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po na\u0161em mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi prora\u010dun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno vi\u0161ino sredstev, ki jih bo prora\u010dunu Ministrstva za kulturo namenila dr\u017eava, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako zna\u0161al 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. <\/strong>Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do dolo\u010dene mere zamujena prilo\u017enost za \u0161e odlo\u010dnej\u0161e strate\u0161ko reorientiranje politik na podro\u010dju <\/strong>umetnosti, kulture in medijev.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sama vi\u0161ina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja prora\u010duna za kulturo. Klju\u010den je namre\u010d tudi dele\u017e kulture znotraj celotnih izdatkov dr\u017eave, saj prav ta omogo\u010da objektivnej\u0161i vpogled v dejanske dr\u017eavne prioritete. Ta dele\u017e po skoraj desetletju upadanja \u0161e vedno stagnira, kar poraja vpra\u0161anje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v lu\u010di \u0161tevilnih zakonodajnih sprememb, kot so pla\u010dna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kulturno-umetni\u0161ki sektor: med ambicijami in zaostanki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pregled prora\u010dunov ministrstva za kulturo ter dr\u017eavnih prora\u010dunov od leta 2014 pa do danes ka\u017ee, da dele\u017e dr\u017eavnega prora\u010duna, ki ga namenjamo za kulturo, ostaja relativno enak, in sicer okoli 1,6% dr\u017eavnega prora\u010duna. Samo na sebi nas to uvr\u0161\u010da nad evropsko povpre\u010dje, ki zna\u0161a okoli 1%, hkrati pa pri\u010da o relativni stagnaciji podro\u010dja, kjer se preprosto krije obstoje\u010de potrebe. Gledano v odstotku celotnega prora\u010duna za kulturo v EU ve\u010d namenjajo Malta, Islandija, Estonija, Mad\u017earska in Litva. Organizacija Culture Action Europe je v okviru priprave ve\u010dletnega finan\u010denga na\u010drta EU MMF (evropski prora\u010dun) pozvala, da se financiranje kulture pove\u010da na vsaj 2% celotnega prora\u010duna EU.<\/p>\n\n\n\n

Ocenjujemo, da bi bil tak\u0161en odstotek smiselno zastaviti tudi kot nacionalni cilj v strate\u0161kih dokumentih dr\u017eave na tem podro\u010dju, npr. Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo. Stagnacija dele\u017ea, ki se namenja za kulturo, je vpra\u0161ljiva tudi z vidika primerjave z drugimi resorji. V spodnjem grafu predstavljamo primerjavo dele\u017ea prora\u010duna RS, ki ga namenjamo za Ministrstvo za obrambo, in dele\u017e, ki se namenja Ministrstvu za kulturo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Razlika je o\u010ditna, medtem ko se dele\u017e obrambnega prora\u010duna vztrajno dviguje \u017ee od leta 2020 naprej pa dele\u017e za kulturo stagnira. \u010ce se dvig izdatkov za obrambo, vsaj od sprejetja Resolucije o splo\u0161nem dolgoro\u010dnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, junija 2025, opravi\u010duje s spreminjujo\u010do se geopoliti\u010dno situacijo in zaostrenimi varnostnimi razmerami, pa moramo ugotoviti, da se na podlagi \u0161tevilnih sprememb v kulturno-umetni\u0161kem sektorju financiranje slednjega ne pove\u010duje. Med spremembami, ki bi terjale prilagoditev, moramo najprej omeniti vsaj Zakon o dopolnitvi Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H), ki se uporablja od 26. 2. 2025 in je uvedel minimalno pla\u010dilo za samozaposlene v kulturi in druge izvajalce storitev, ki opravljajo delo s podro\u010dja kulture za javne zavode ali javne agencije s podro\u010dja kulture.<\/p>\n\n\n\n

Kot smo v dru\u0161tvu \u017ee izpostavili, uvedbo minimalnih postavk mo\u010dno podpiramo, hkrati pa smatramo, da je treba nasloviti bojazen, da bodo zaradi uvedbe javni zavodi prisiljeni v var\u010devanje in da se bo obenem zaradi bolj\u0161ega pla\u010dila siroma\u0161ilo nevladni sektor. Ministrstvo za kulturo bi moralo oceniti dodatne stro\u0161ke javnih zavodov in poskrbeti, da iz tega naslova ne bodo prisiljeni v kr\u010denje programov ali druge var\u010devalne ukrepe. V tem kontekstu je zanimivo, da dele\u017e prora\u010duna Ministrstva za kulturo, ki se namenja izvajanju javne slu\u017ebe na podro\u010dju umetnosti, kot prikazuje spodnji graf, v resnici upada.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Podobno lahko ugotovimo, da je med leti 2018 in 2024 upadal dele\u017e prora\u010duna MK, ki je namenjen transferjem javnim zavodom, in sicer iz 48,88% v letu 2018 na 46,86% v letu 2024. Realno oceno za prora\u010duna 2026 in 2027 sicer te\u017eko podamo zaradi raztresenosti prora\u010dunskih postavk, iz katerih se financirajo javni zavodi in agencije s podro\u010dja kulture. Verjamemo pa, da prav rebalans za leto 2026 zagotavlja potrebna dodatna sredstva.<\/p>\n\n\n\n

Poleg ZUJIK-H, ki nalaga nove finan\u010dne obveznosti, je treba omeniti vsaj \u0161e ob\u0161irno novelo ZUJIK-I, ki se uporablja od 22. 10. 2025. Novela je plod dolgoletnih zagovorni\u0161kih prizadevanj in med drugim uvaja tako imenovano karierno dinamiko, na podlagi katere bodo samostojni delavci v kulturi upravi\u010deni do pla\u010dila prispevkov od vi\u0161je osnove, v kolikor bodo dokazali, da v sektorju delujejo dalj\u0161e obdobje. V dru\u0161tvu pogre\u0161amo oceno dodatnih stro\u0161kov, ki jih bo ukrep prinesel, in smatramo, da bi bila ta koristna z vidika prora\u010dunskega na\u010drtovanja. Trend zvi\u0161evanja postavk za samostojne delavke in delavce v kulturi se sicer nadaljuje, a je zaradi pomankljivih podatkov te\u017eko oceniti, v kak\u0161ni meri je pove\u010danje posledica samega pove\u010danja \u0161tevila samostojnih delavcev v kulturi, v kak\u0161ni pa posledica zakonodajnih sprememb na podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun, ki sledi razvojnim potrebam sektorja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pregled postavke (3340) 3340-24-0031 – Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, iz katere se ve\u010dinoma financirajo nevladne organizacije s podro\u010dja kulture, razkriva spodbudno rast dele\u017ea znotraj celotnega prora\u010duna ministrstva. \u010ce je dele\u017e celotnega prora\u010duna na postavki \u0161e leta 2018 zna\u0161al 2,53% pa bo v letu 2027 zna\u0161al 3,29%. Podobno razkriva pregled postavke 180308 – Umetnostni programi, znotraj katere se nahaja postavka za spodujanje kulturne ustvarjalnosti. \u010ce je leta 2018 dele\u017e na tej postavki kot dele\u017e celotnega prora\u010duna MK zna\u0161al 5,58% pa bo leta 2027 zna\u0161al 7,81%. To je z vidika sektorja neodvisne kulture nedvomno spodbudno. Prav tako je spodbudno, da se z rebalansom prora\u010duna za leto 2026 Ministrstvu za kulturo zagotavlja dodatnih dobrih 11 milijonov evrov, kar pri\u010da o pozitivnem odnosu do kulture znotraj trenutne vlade. <\/p>\n\n\n\n

Ob tem smo v dru\u0161tvu zadr\u017eani ob so\u010dasnem zni\u017eanju nekaterih postavk za leto 2026, in sicer 3,5 milijonsko zni\u017eanje na podro\u010dju nagrad in socialnih pravic na podro\u010dju kulture, pa 150.000 evrsko zni\u017eanje na umetnostnih programih, 1,7 milijonsko zni\u017eanje na postavki za podporo nevladnim organizacijam in civilni dru\u017ebi in zni\u017eanje za 257.000 evrov na postavki podpornih dejavnosti na podro\u010dju kulture. Kljub temu verjamemo, da bo ministrstvo s prerazporeditvami zagotovilo, da bodo zakonske obveznosti izpolnjene.<\/p>\n\n\n\n

Za razvoj sektorja neodvisne kulture \u017eal ne bo dovolj zgolj pove\u010devanje prora\u010duna v nominalnem znesku, temve\u010d bo treba postaviti nacionalne prioritete v dolgoro\u010dnih strate\u0161kkih dokumentih, v drugi fazi pa definirati in ciljno usmerjati sredstva. V prora\u010dunih lahko tako vsakokrat beremo o krepitvi statusa samostojnega novinarja, a \u017eal tudi po spremembi Zakona o medijih institut samostojnega novinarja ostaja vsebinsko prazen, saj ne prina\u0161a pravic, ki bi tem novinarjem dejansko omogo\u010dalo samostojno in neodvisno opravljanje dela. Podobno je z razpisi za nevladni sektor, ki \u017eal \u0161e vedno niso premi\u0161ljeni ali bolj ciljno usmerjeni in pogosto, kot smo \u017ee opozarjali, uveljavljajo kontradiktorne in nesmiselne kriterije financiranja. Naj spomnimo na na\u0161a opozorila glede razvojne naravnanosti odlo\u010devalcev pri razpisu3 za izbor javnih kulturnih programov 2026\u20132029 in pa na aktualni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026, kjer bi razpisna merila lahko prednostno podprla nevladne in neprofitne izdajatelje in kjer bi vlada lahko spremenila uredbo in za neprofitne medije opredelila vi\u0161jo intenzivnost sofinanciranja.<\/p>\n\n\n\n

Pod \u010drto predloga prora\u010dunov za leti 2026 in 2027 v dru\u0161tvu pozdravljamo, \u017eal pa ugotavljamo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do do dolo\u010dene mere zamujena prilo\u017enost za \u0161e odlo\u010dnej\u0161e strate\u0161ko reorientiranje politik na podro\u010dju umetnosti, kulture in medijev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Asociaciji smo v \u010dasu sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga dr\u017eavnih prora\u010dunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odlo\u010devalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po na\u0161em mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi prora\u010dun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno vi\u0161ino sredstev, ki jih bo prora\u010dunu Ministrstva za kulturo … Preberi ve\u010d o Kultura v dr\u017eavnem prora\u010dunu: zev med ambicijami in zaostanki<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,26,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-10573","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10573","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10573"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10573\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10577,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10573\/revisions\/10577"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10573"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10573"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}