{"id":10516,"date":"2025-11-28T08:27:42","date_gmt":"2025-11-28T08:27:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10516"},"modified":"2025-11-28T12:43:17","modified_gmt":"2025-11-28T12:43:17","slug":"vsakrsna-izpostavljenost-zvoku-nad-100-db-za-vec-od-5-minut-lahko-trajno-poskoduje-sluh-intervju-z-bostjanom-simonom-iz-zavoda-tinitus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/11\/28\/vsakrsna-izpostavljenost-zvoku-nad-100-db-za-vec-od-5-minut-lahko-trajno-poskoduje-sluh-intervju-z-bostjanom-simonom-iz-zavoda-tinitus\/","title":{"rendered":"“Vsakr\u0161na izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za ve\u010d kot 5 minut lahko trajno po\u0161koduje sluh.” – Intervju z Bo\u0161tjanom Simonom iz zavoda Tinitus"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"
Foto: Matja\u017e Ru\u0161t<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Preve\u010dkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem na\u010dinu \u017eivljenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje mo\u010dno vplivajo na slab\u0161anje sluha, zvo\u010dna jakost na \u0161tevilnih prireditvah od veselic do \u0161portnih dogodkov pa stanje \u0161e slab\u0161a. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med najpogostej\u0161imi boleznimi zaradi zvo\u010dne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnej\u0161i del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slu\u0161nega zdravja, regulacijah zvo\u010dne jakosti in mo\u017enih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izbolj\u0161ali, smo govorili z Bo\u0161tjanom Simonom<\/strong>, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

\n\n\n\n

Kak\u0161no je splo\u0161no zdravje sluha pri nas; obstajajo raziskave, statistika, evidence? Kako na sluh vplivajo sodobne prireditve\/koncerti? Kaj poleg njih v vsakdanjem \u017eivljenju najbolj vpliva na zdravje sluha?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Statistike o zdravju sluha pri nas ni, oziroma obstajajo zelo omejene \u0161tudije vpliva uporabe slu\u0161alk na najstni\u0161ko populacijo izpred okrog dvajsetih let, ki pa ne ka\u017eejo slike stanja v celotni populaciji. Vsekakor bi bila potrebna \u0161ir\u0161a raziskava o stanju sluha pri nas, ampak za to pri NIJZ bojda nimajo sredstev. Koncerti in prireditve so pri nas v razmerju do obiskovalcev neregulirane, se pravi lahko zelo drasti\u010dno in slabo vplivajo na na\u0161 sluh, \u010de se ne ustrezno za\u0161\u010ditimo. Poleg glasnih prireditev na zdravje sluha najbolj vpliva izpostavljenost glasnim zvokom na delovnem mestu, izpostavljenost pirotehni\u010dnim sredstvom, razli\u010dna zdravstvena stanja in bolezni ter splo\u0161no hrupno okolje.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Kak\u0161ne so sicer delovne okoli\u0161\u010dine, ki vodijo do tveganja za slab\u0161anje sluha? Katere poklice poleg koncertnih in prireditvenih delavcev bi izpostavili? Kako \u0161kodljivo je delo specifi\u010dno izvajalcev kulturnih\/koncertnih dogodkov (tonski mojstri, glasbeniki, nastopajo\u010di itn.)?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Poleg glasbenikov in podpornih poklicev v koncertni dejavnosti so tu tudi u\u010ditelji glasnej\u0161ih in\u0161trumentov v glasbenih \u0161olah, delavci za teko\u010dim trakom in vsi delavci, ki rokujejo s stroji, katerih hrup presega 80 dB. Dovzetnost za po\u0161kodbe sluha se razlikuje od posameznika do posameznika, vseeno pa se kulturni delavci redno soo\u010dajo z jakostjo glasbe, ki mo\u010dno presega varne ravni. Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela smernice za varno poslu\u0161alsko izku\u0161njo, med katerimi je dolo\u010dila mejno vrednost jakosti zvoka, ki je odvisna tudi od \u010dasa izpostavljenosti zvoku. Za primer, vsakr\u0161na izpostavljenost zvoku, glasnej\u0161emu od 100 dB, v \u010dasovnem oknu ve\u010d od 5 minut lahko trajno po\u0161koduje sluh, vemo pa, da glasnost v vadnicah in koncertnih dvoranah ve\u010dkrat se\u017ee \u010dez to jakostno in \u010dasovno mejo. Posledi\u010dno je glasbenikov s tinitusom proporcionalno ve\u010d kot v splo\u0161ni populaciji. Na \u017ealost je tinitus za nekatere tudi tabu in neke vrste stigma.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Med najpogostej\u0161imi okvarami sluha je tinitus; lahko na kratko opi\u0161ete bolezen ter navedete,  kako pogosta je, katere dru\u017ebene skupine so najbolj izpostavljene in kako specifi\u010dno se z njo spopada zdravstvo?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tinitus ni bolezensko stanje, ampak simptom razli\u010dnih dejavnikov. Pogosto se ga opisuje kot piskanje, bren\u010danje, \u0161umenje ali \u017evi\u017eganje v u\u0161esih, brez prisotnosti zunanjega vira zvoka. Lahko se razlikuje po jakosti in frekvenci, zvoki so lahko ob\u010dasni ali stalni. V splo\u0161ni populaciji je ljudi s tinituson okoli 10 % po navedbah SZO. Zdravila za tinitus ni, zato se zdravstvo osredoto\u010da na laj\u0161anje simptomov. En na\u010din laj\u0161anja simptomov je kognitivno-vedenjska terapija, drugi so t.i. akusti\u010dni maskerji. Ne obstaja terapija, ki bi pozdravila tinitus, obstajajo samo na\u010dini, kako se nau\u010dimo z njim \u017eiveti v so\u017eitju. V\u010dasih ljudem v veliki stiski zaradi mo\u010dnega tinitusa pomagajo celo z antidepresivi.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Kak\u0161na je ureditev glede varovanja sluha pri nas, katere zakonske regulacije; katere so splo\u0161ne regulacije ter katere posebne za podro\u010dje javnih prireditev\/koncertov?<\/em><\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji je varstvo pred po\u0161kodbami zaradi prekomernega hrupa urejeno predvsem v okviru varnosti in zdravja pri delu. Sprejet je bil Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, ki dolo\u010da mejne vrednosti izpostavljenosti, ukrepe in uporabo za\u0161\u010ditne opreme. Za glasbeni sektor so bile na tej podlagi sprejete tudi Prakti\u010dne smernice za varovanje delavcev pred hrupom, ki upo\u0161tevajo posebnosti dejavnosti. Problem pa je, da obstoje\u010da ureditev varuje le delavce, ne pa tudi obiskovalcev prireditev, ki so pogosto prav tako izpostavljeni preglasni glasbi. Zelo je vpra\u0161ljiva tudi implementacija vseh teh ukrepov v praksi. Podro\u010dje hrupa delno urejajo tudi okoljski predpisi, denimo Uredba o na\u010dinu uporabe zvo\u010dnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzro\u010dajo hrup, vendar se tudi ti predpisi ne ukvarjajo z varstvom posameznika (obiskovalca prireditve), temve\u010d stremijo k zagotovitvi \u010dim manj hrupnega okolja na splo\u0161no in torej omejujejo zvo\u010dne imisije, ki motijo okolico vira hrupa.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Ali so prakti\u010dne smernice za varovanje delavcev na glasbenem in razvedrilnem podro\u010dju relevantne? Se jih upo\u0161teva\/nadzira? Kako jih je treba dopolniti? Kako sploh danes funkcionira regulacija in kaj bi bilo treba spremeniti?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Prakti\u010dne smernice vsekakor predstavljajo dobro izhodi\u0161\u010de za izvajanje konkretnih ukrepov prepre\u010devanja \u0161kodljivih u\u010dinkov hrupa in glasne glasbe, vendar pa je njihova \u0161ibka to\u010dka ta, da niso pravno zavezujo\u010de. Posledi\u010dno se predlagani ukrepi v praksi ne izvajajo, prav tako se ne izvaja in\u0161pekcijski nadzor in marsikateri glasbeni delavec ali organizator dogodkov zanje najbr\u017e niti ne ve. Ker so bile pripravljene \u017ee leta 2007, bi jih bilo treba tudi strokovno pregledati in po potrebi posodobiti skladno z razvojem tehnologije ter sodobnimi praksami na podro\u010dju varstva sluha. Predvsem pa bi bilo treba dolo\u010dene klju\u010dne ukrepe, kot sta dolo\u010ditev maksimalne jakosti na prireditvah ter monitoring jakosti med prireditvijo, sprejeti v pravno zavezujo\u010di obliki in njihovo implementacijo tudi dosledno preverjati na terenu.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Kako pogoste so kr\u0161itve regulacij in kako pogosto se jih prijavlja; kdo jih nadzoruje, kako se jih odpravlja? Kaj manjka pri urejanju tega podro\u010dja, obstajajo pozitivni zgledi?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Spo\u0161tovanje predpisov s podro\u010dja varnosti in zdravja pri delu nadzoruje In\u0161pektorat RS za delo. Po besedah enega od njegovih uslu\u017ebencev, ki je sodeloval na okrogli mizi o varstvu sluha, je in\u0161pektorjev izrazito premalo, ve\u010dina pa jih nadzor opravlja predvsem v industriji. Zato je mogo\u010de sklepati, da je varstvo sluha na prireditvah ve\u010dinoma prepu\u0161\u010deno organizatorjem in da na tem podro\u010dju vlada nekak\u0161en divji zahod, kar potrdi tudi obisk marsikatere prireditve.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010d do izbolj\u0161av je, kot zgoraj omenjeno, v uvedbi nekaterih obvezujo\u010dih klju\u010dnih ukrepov za varstvo sluha in u\u010dinkovitem nadzoru njihovega izvajanja. Pomemben korak naprej bi bilo tudi sistemati\u010dno ozave\u0161\u010danje organizatorjev, glasbenikov in obiskovalcev o tveganjih, povezanih z izpostavljenostjo glasni glasbi, ter o nujnosti za\u0161\u010dite sluha. Ve\u010dje zavedanje bi lahko \u017ee samo po sebi bistveno izbolj\u0161alo razmere, tudi ob trenutnem pomanjkanju in\u0161pektorjev. Zgled iz dr\u017eav, kot so Francija, Nem\u010dija in Nizozemska, ka\u017ee, da ve\u010dja regulacija ne pokvari, temve\u010d izbolj\u0161a poslu\u0161alsko izku\u0161njo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Preve\u010dkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem na\u010dinu \u017eivljenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje mo\u010dno vplivajo na slab\u0161anje sluha, zvo\u010dna jakost na \u0161tevilnih prireditvah od veselic do \u0161portnih dogodkov pa stanje \u0161e slab\u0161a. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, … Preberi ve\u010d o “Vsakr\u0161na izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za ve\u010d kot 5 minut lahko trajno po\u0161koduje sluh.” – Intervju z Bo\u0161tjanom Simonom iz zavoda Tinitus<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,55,37,12,3],"tags":[],"class_list":["post-10516","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kultura-zdravje","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10516"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10516\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10552,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10516\/revisions\/10552"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}