{"id":10467,"date":"2025-10-30T12:19:35","date_gmt":"2025-10-30T12:19:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10467"},"modified":"2025-10-30T13:45:55","modified_gmt":"2025-10-30T13:45:55","slug":"pogovor-z-doc-dr-karolino-babic-neodvisni-prostori-kot-prostor-svobode-in-odgovornosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/10\/30\/pogovor-z-doc-dr-karolino-babic-neodvisni-prostori-kot-prostor-svobode-in-odgovornosti\/","title":{"rendered":"Pogovor z doc. dr. Karolino Babi\u010d: Neodvisni prostori kot prostor svobode in odgovornosti"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"
Foto: Karolina Babi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babi\u010d \u017ee ve\u010d kot dve desetletji premi\u0161lja in sooblikuje podro\u010dja, kjer se prepletajo dru\u017ebeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso \u2013 od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov do konkretne podpore zadrugam, socialnim podjetjem in skupnostnim iniciativam. Je tudi \u010dlanica Zdru\u017eenja CAAP \u2013 Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde<\/em> in je eden redkih dolgoro\u010dnih u\u010dinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V sodelovanju z Asociacijo in drugimi partnerji evropskega projekta OPE.N<\/strong> je na Kosovu raziskovala vpra\u0161anje neodvisnih odprtih prostorov<\/strong> \u2013 tistih mest, kjer se umetnost in skupnost sre\u010dujeta brez institucionalnih omejitev, a pogosto tudi brez sistemske podpore. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa<\/strong>, se letos zaklju\u010duje, intervju pa odpira temeljna vpra\u0161anja, ki segajo onkraj posameznih praks: kaj sploh pomeni \u00bbneodvisnost\u00ab v kulturi, kako misliti prostore svobode znotraj sistemov lastnine, oblasti in ekonomije, ter kak\u0161na je vloga dr\u017eave, mest in skupnosti pri njihovem nastajanju in ohranjanju.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

“Neodvisna kultura mora, \u010de naj bo neodvisna, sama sebi definirati to \u00bbneodvisnost\u00ab.” Kako po va\u0161em mnenju misliti neodvisne prostore<\/strong>?<\/p>\n\n\n\n

Zdi se, da se v prostorih, ki jih za svoje delovanje uporablja neodvisna kultura, nahaja neprestana ambivalenca. Na eni strani velik pogum in mo\u010d ustanoviteljev in prvih uporabnikov, katerih vizije in delo so videli in naredili, \u010desar etablirana, dr\u017eavna ali javna kultura ni mogla uzreti, ter neprecenljivi dose\u017eki kulturnih producentov in delavcev v teh prostorih, kar pa se je po njihovi uveljavitvi na sceni nemalokrat sprevrglo v dolo\u010deno stagnacijo, brezidejnost in \u010duvarstvo svojih te\u017eko priborjenih \u010do\u0161kov. Potem pa so tu skoraj neprestana ogro\u017eenost, gon po formalizaciji v odnosu do dr\u017eavne ali mestne politike, strah ob menjavah oblasti, dotrajanost prostorov, velika centralizacija, politi\u010dno nerazumevanje, kroni\u010dno pomanjkanje sredstev … Kot da so te dihotomije in konflikti med kulturnim uradni\u0161tvom in ustvarjalci kratko malo nujni in inherentni del neodvisnega delovanja. A \u017ee kvantiteta neodvisnih kulturnih ustvarjalcev in njihovih prostorov ter predvsem ustvarjalni dose\u017eki kljub nenehnim te\u017eavam, ogro\u017eenosti, dotrajanosti in ostalim tegobam pri\u010dajo ne le o trdo\u017eivosti in kreativnosti, temve\u010d tudi, naj se komu sli\u0161i \u0161e tako neprimerno, o dolo\u010denem razko\u0161ju na\u0161e scene. Marsikje, kjer tolik\u0161ne ustvarjalnosti in njenih pogojev ni, bi namre\u010d tak\u0161ne te\u017eave videli kot dobre in produktivne … S Karolino Babi\u010d, neodvisno raziskovalko in svetovalko na podro\u010dju socialnih in solidarnostnih ekonomij ter dolgoletno aktivno akterko mariborske neodvisne kulturne scene, smo govorili o tem, kaj sploh so neodvisni kulturni prostori ter predvsem kako jih misliti onkraj obi\u010dajnih, pri nas tako reko\u010d ponotranjenih odnosih z oblastjo, ki da sprva omogo\u010da premalo, ko pa kaj da, izkazuje popolno nerazumevanje …<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161no vlogo za umetnost in kulturo imajo neodvisni prostori; kak\u0161na umetnost in kultura rasteta v neodvisnih prostorih, kaj prina\u0161ata v nasprotju z institucionalizirano kulturo?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsaka \u010dlove\u0161ka dejavnost se ume\u0161\u010da v prostor in \u010das. O \u010dasu tukaj ne bomo toliko govorili, obstajajo pa zanimiva odpiranja te teme v kontekstu kulture in umetnosti, npr. projekt Delo v nastajanju. Varljivi delovni \u010das <\/em>(https:\/\/www.obalne-galerije.si\/vesna-bukovec-in-ana-cigon-delo-v-nastajanju-varljivi-delovni-cas\/<\/a>). Pojem prostora pa v kontekstu kulture in umetnosti razumem na ve\u010d na\u010dinov. Prvi\u010d so to prostori kot fizi\u010dni prostori, ki so primernih dimenzij, primerno opremljeni, na primernih lokacijah ipd., da lahko kar se da dobro podprejo neodvisno kulturno in umetni\u0161ko produkcijo. V tem smislu prostori sami ne rabijo biti nujno \u00bbneodvisni\u00ab, lahko so del javne kulture infrastrukture, lahko so upravljani s strani javnih kulturnih institucij, \u010de so dovolj na razpolago tudi za neodvisno produkcijo. V Mariboru npr. na ta na\u010din Narodni dom Maribor zagotavlja nekaj prostora za neodvisno sceno. Podobno je v tudi v nekaterih drugih mestih, \u017eal pa tak\u0161no prostorsko so-bivanje ni pravilo, npr. dolo\u010deno z zakonom, ampak je odvisno od \u0161tevilnih elementov, \u0161e posebej od odprtosti vodstev javnih institucij, ki s temi prostori razpolagajo. Drug pojem prostora je prostor kot miselna ali duhovna ali moralna ali intelektualna (kakorkoli \u017ee ho\u010demo to poimenovati) odprtost dru\u017ebe, neka zadostna zrahljanost duha \u010dasa, da je v njem sploh prostor za nekaj novega, nekaj, kar ni samo ponovitev, kar ni samo zagotavljanje ustavnih pravic na podro\u010dju kulture, minimalni servis dr\u017eave, ampak je tudi neko iskanje in brskanje \u010dloveka po sferi neznanega, mo\u017enega, potencialnega, utopi\u010dnega ali distopi\u010dnega. Neodvisni prostor v tem pomenu besede ni vezan na fizi\u010dne prostore, niti ni nujno vezan na neodvisno kulturo za razliko od institucionalne, \u010deprav je v nekaterih primerih to lahko model. Neodvisni prostor v tem pomenu je neka lastnost stvari, da sploh dopu\u0161\u010dajo neodvisno kulturo, je odprtost kulture kot take za druga\u010dno in drugo. Tretji pomen pojma prostora pa je tisti konkretni prostor, ko govorimo o prostoru kot zgradbi ali dvorani ali kompleksu objektov v fizi\u010dnem smislu v nasprotju z drugimi javnimi prostori, kjer se tudi (lahko) vr\u0161i neodvisna kultura, npr. mestni trg, nabre\u017eje reke, polje, obala, gora, pa tudi za razliko od nefizi\u010dnih prostorov, kot so splet, oblak, AR (kratica za augmented reality, ang. za obogateno resni\u010dnost) in podobno. V tem tretjem smislu pogosto govorimo o avtonomnih conah ali neodvisnih prostorih, kot so skvoti ipd. Vsi trije pomeni neodvisnih prostorov se lahko prepletajo ali izklju\u010dujejo ali se pogojujejo. Avtonomne cone lahko gojijo prostor v smislu odprtega duha, ali pa tudi ne. Dobro opremljena dvorana v javnem zavodu je lahko manj primerna za neko eksperimentalno neodvisno umetnost kot pa re\u010dno nabre\u017eje ipd. Kar \u017eelim povedati, je, da so neodvisni prostori zelo pomembni za neodvisno kulturo in umetnost, niso pa niti zadosten pogoj za njen bujen razvoj, niti ne bo neodvisna kultura izginila, \u010de ji vsa javna kulturna infrastruktura zapre vrata. Povezanost dolo\u010denega neodvisnega prostora in neodvisnega ustvarjanja je mo\u010dna, ni pa usodna, \u010deprav se pogosto tako \u010duti, tudi sama imam izku\u0161nje s takimi ob\u010dutji v preteklosti. Mislim, da neodvisna kultura in umetnost lahko pre\u017eivi brez neodvisnih prostorov, medtem ko pa skupnosti oziroma mesta ne morejo \u017eiveti brez neodvisnih prostorov oziroma bi bile nepopravljivo okrnjene, \u010de jim odvzamemo neodvisne prostore. Ker v mestih simbolizirajo to\u010dke mo\u017enega in druga\u010dnega ter prekinitev inertnega \u017eivljenja. <\/p>\n\n\n\n

Kako ob neodvisnih prostorih deluje oblast (dr\u017eava\/mesto); je nujna njena klju\u010dna vloga sploh nujna (dodelitev prostorov, odpustek najema etc.); kako neodvisne prostore za kulturo in umetnost misliti onkraj mestnih ali dr\u017eavnih oblasti?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Neodvisna kultura mora, \u010de naj bo neodvisna, sama sebi definirati to \u00bbneodvisnost\u00ab. Ve\u010dinoma bi akterji z neodvisne scene sogla\u0161ali, da neodvisnost v kontekstu neodvisne kulture pomeni najprej ustvarjalno neodvisnost, torej neko avtonomijo v razmerju do kulturne in umetni\u0161ke tradicije, v razmerju do ideolo\u0161kih kontekstov, do ve\u010dinskega mnenja, do komercialnega okusa, do politi\u010dne propagande in podobno. Verjamem, da je treba razmi\u0161ljanje o svobodi, avtonomiji in neodvisnosti vselej postaviti v okvir materialnih pogojev, \u010de razmi\u0161ljamo z Marxom, emancipacija se najprej dogaja na materialni ravni. Emancipacija ni ideja v glavi, ampak je najprej v samo-preskrbi; emancipacija \u017eensk se za\u010dne pri izobra\u017eevanju in dostopu do ekonomskih virov za pre\u017eivetje, do slu\u017ebe in\/ali dedne pravice ipd. Tako moramo tudi o neodvisni sceni in prostorih zanjo razmi\u0161ljati na ta na\u010din. \u010ce naj bo to neodvisna scena, se mora ves \u010das materialno emancipirati; svoboda ni stanje, ampak stalni proces \u00bbsvobodenja\u00ab. S tem ne mislim, da neodvisna scena ne bi uporabljala prostorov v lasti ob\u010dine ali dr\u017eave, ampak da se je treba ves \u010das boriti za rabo skupnega, ki se za\u010dne s tem, da prostore v ob\u010dinski ali dr\u017eavni \u00bblasti\u00ab poimenujemo kot \u00bbskupnostne\u00ab, ne pa kot ob\u010dinske ali dr\u017eavne. Materialno apropriacijo lahko dose\u017eemo s fizi\u010dnim zavzetjem prostora (npr. skvoti) ali pa s simbolnim, vpeljavo druga\u010dnega govora o zadevnih stvareh, spremembo poimenovanja, koncipiranja, zavesti. Prostori (npr. stavbe ali kompleksi, pa tudi trgi, ulice itd.) se trenutno tretirajo, kot da so (in pravno je to tudi tako formulirano) v lasti dr\u017eave ali ob\u010dine, a pojem lastnine ni samo stvar tega, kdo je vpisan v zemlji\u0161ko knjigo na dolo\u010deni parceli, ampak gre tudi za vpra\u0161anje pravice do uporabe, pravice v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem smislu, ne zgolj pravnem. Pravico do uporabe prostorov v lasti ob\u010dine in dr\u017eave imamo prebivalci, ob\u010dina ali dr\u017eava sta samo formalna\/tehni\u010dna upravljalca prostorov, ki pogosto napak razumeta svojo vlogo, namre\u010d, kakor da lahko poleg tega, kako so ti prostori uporabljani (recimo varno in skrbno), brez dogovora s prebivalci dolo\u010data tudi, za katere in kak\u0161ne vsebine so uporabljani. Podobno pa tudi na drugi strani npr. skvoterji kompleksov v javni lasti ali (brezpla\u010dni) najemniki javne kulture infrastrukture prav tako pogosto napak razumejo razliko med upravljanjem, uporabljanjem in lastninjenjem. <\/p>\n\n\n\n

Kako torej v neodvisnih prostorih deluje oblast? Ob-last? Odvisno od tega, kdo si lasti te prostore, kdo je vpisan v zemlji\u0161ko knjigo, kdo razume ali pa ne razume, kaj pomeni upravljanje ne\u010desa, kar pripada vsem prebivalcem. Upravljanje skupnine<\/em> oziroma commonsa<\/em>. Tudi javna lastnina je, \u010de jo zvedemo na kon\u010dne upravi\u010dence, skupnina<\/em> ali commons<\/em>. Kadar ob\u010dine ali dr\u017eava preozko razumejo svojo vlogo tistih, ki so vpisani v zemlji\u0161ko knjigo, potem tem prostorom spreminjajo namembnost, jih prodajajo, oddajajo po dogovorih znotraj ozkih krogov kabinetov \u017eupanov in ministrov ipd. Tudi kadar se nekateri (npr. \u00bbprvodo\u0161li\u00ab v skvote) preve\u010d identificirajo s konceptom lastnika, je to neke vrste oblast v neodvisnih prostorih, kajti oblast je tisto, kar si lasti pravico poimenovati nekaj kot \u00bbmoje\u00ab in naredi vse, da se obdr\u017ei na oblasti, in ta pojem \u00bbmoje\u00ab razume kot pravico za neomejeno razpolaganje. <\/p>\n\n\n\n

Ker prihajam prete\u017eno iz polja socialnih in solidarnostnih ekonomij in verjamem v zadruge kot dober primer prakse upravljanja skupnih zadev, pri neodvisnih prostorih v kontekstu upravljanja pomislim na model ve\u010d-dele\u017eni\u0161kih zadrug (angl. multi-stakeholder cooperatives<\/em>), kjer je upravljanje obi\u010dajno tripartitno ali ve\u010dpartitno, poleg klju\u010dnih akterjev (npr. zaposlenih, ustvarjalcev ipd.) in lastnikov prostorov ali skrbnikov drugih materialnih pogojev, so enakovredni upravljalec \u0161e uporabniki. Na podro\u010dju neodvisnih prostorov bi to lahko bil nek model raz\u0161irjenega javno-civilnega partnerstva, kjer ve\u010dja vloga kot ob\u010dini ali dr\u017eavi (obi\u010dajno kot lastniku prostorov) pripade \u0161e uporabnikom, publiki, prebivalcem. To pomeni, da bi se bila neodvisna scena primorana mo\u010dno povezati s svojim lokalnim okoljem, kar lahko ob\u010duti tudi kot breme ali delno izgubo neodvisnosti, a hkrati bi bila manj pod pritiskom ob\u010dine in\/ali dr\u017eave. Vedno pa to velja samo v primeru, \u010de gre za uporabo \u00bbskupnega\u00ab (skupnine oz. commons), javnih stavb, prostorov itd., kjer interesa \u0161ir\u0161e javnosti ne moremo a priori izklju\u010diti. Hkrati pa tega interesa \u0161ir\u0161e javnosti zares ne pokrijemo, \u010de dodamo to kvazi vlogo \u00bbpredstavnika zainteresirane javnosti\u00ab, kot jo postavlja zakonodajo o zavodih, tako javnih kot zasebnih. Ne veljajo pa ta razmi\u0161ljanja neposredno za zasebne prostore. Zanimivo je, da ima neodvisna scena pri nas relativno malo prostorov v lasti. Po eni strani razumljivo, ker je nakup prostorov zahtevna investicija, po drugi strani pa je to verjetno tudi posledica strate\u0161kega ne-odlo\u010danja za lastni\u0161ke prostore. Lahko si zamislimo neodvisno sceno, ki se strate\u0161ko odlo\u010da druga\u010de, ki \u00bbmno\u017eica\u00ab sredstva za nakup prostorov, ki i\u0161\u010de na dra\u017ebah poceni opcije, ki se prijavlja na razpise za nakup nepremi\u010dnin ipd., \u010desar pa neodvisna scena (vsaj po mojem poznavanju) ne po\u010dne, ali \u0161e ne po\u010dne. Pa tudi zasebni najem je redek in obi\u010dajno \u0161ele druga opcija. \u010ce pomislim na svoje izku\u0161nje, ko smo pred desetletjem v Mariboru vzpostavljali skupnostni coworking Tkalka, ocenjujem, da je bila na\u0161a klju\u010dna napaka to, da smo iz zasebnega tr\u017enega najema pre\u0161li v brezpla\u010dni najem ob\u010dinskega prostora. To je najbolj botrovalo pre\/hitremu zaklju\u010dku na\u0161e zgodbe. <\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne so mo\u017enosti vznika in vzdr\u017eevanja neodvisnih prostorov brez kakr\u0161nekoli oblasti? Konkretneje: bi bilo bolj\u0161e, \u010de bi se mesto\/dr\u017eava nasploh umaknila oz. koliko je to mogo\u010de?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kar se ti\u010de rabe prostorov, verjamem, da velik del neodvisne scene \u017ee deluje oziroma lahko deluje precej neodvisno od oblasti (ob\u010dinskih, dr\u017eavnih), \u010de se ve\u017ee na rabo javnih prostorov tipa ulice, postaje, trgi, podhodi, obala itd., kar veliko akterjev \u017ee po\u010dne, ali \u010de pri\u010dne na neke nove na\u010dine uporabljati zasebne prostore, kot to npr. delajo s koncerti v dnevnih sobah ipd. Seveda je v tem drugem primeru, ko se za delovanje neodvisne scene koristijo zasebne nepremi\u010dnine (npr. hi\u0161e, delavnice, kleti, stanovanja) potrebno paziti na novo obliko odvisnosti, namre\u010d na razredno strukturo, ki deluje v ozadju tak\u0161ne rabe. Zasebni lastniki so \u0161e vedno lastniki, ki odlo\u010dajo o svojih prostorih, lahko se zdijo kot nekak\u0161ni angeli umetnosti, ampak njihov polo\u017eaj lastnika izhaja iz razredne razlike. <\/p>\n\n\n\n

Kar se ti\u010de uporabe prostorov, ki so \u00bbv lasti\u00ab ob\u010din ali dr\u017eave, se mi zdi zanimiv primer Kaapelithedas \u2013 Kapeli (anlg. Cable Factory<\/em>) iz Finske (https:\/\/www.kaapelitehdas.fi\/en\/<\/a>). Zadeva ni ni\u010d kaj romanti\u010dna z vidika neodvisne scene, ne gre za nek ro\u017enat civilno-javni pakt, ampak za zelo enostavno nepremi\u010dninsko podjetje v javni lasti, ki ima edino nalogo, da upravlja (obnavlja in oddaja v najem) prostore v lasti mesta, ki so primerni za kulturno rabo. Njihovi ceniki so zelo prilagojen uporabnikom, od skoraj zastonj do povsem komercialnih cen, se pa v vsebino ne vme\u0161avajo. Najemniki so javni zavodi, neodvisne kulturne organizacije in posamezniki ter komercialna kulturna produkcija. Podjetje je neka me\u0161anica upravnika ve\u010dstanovanjskih stavb in gradbene firme, ki pa opravlja javno slu\u017ebo. Mislim da je to prava meja, do katere se mora dr\u017eava in ob\u010dine (oblast) umaknit oziroma kam se morajo postavit kot \u00bblastniki\u00ab stavb. Tisti del kulture, ki je vezan na osnovno javno slu\u017ebo, je tako ali tako pokrit z javnimi kulturnimi zavodi, torej lahko ob\u010dine in dr\u017eava ostale zgradbe, primerne za kulturo, samo tehni\u010dno upravljajo preko upravljalskega javnega podjetja, vsebino pa naj ponudi neinstitucionalna scena, torej med drugim tudi neodvisna scena. Vendar trend v Sloveniji trenutno ni tak, imamo mo\u010dan val investiranja v nove kulturne objekte, ki pa so ali bodo formalno organizirani in upravljani kot javni kulturni zavodi (npr. Center Rog v Ljubljani, Center Rotov\u017e v Mariboru, \u010cetrt Minoriti v Mariboru, Libertas v Kopru se spogleduje s podobno usodo, spremljamo lahko tudi zgodbo Paromlina v Zagrebu itd.). Medtem ko so se javni sektorji zdravstva in izobra\u017eevanja v Sloveniji prete\u017eno kr\u010dili na ra\u010dun privatizacije, se na podro\u010dju kulture dogaja nek \u010duden obraten trend, krepijo  se obstoje\u010de javne kulturne institucije (z novimi prostori) in celo nastajajo nove. Verjetno je mo\u017enih ve\u010d razlag za to dogajanje: morda polje kulture nakazuje trend in bo tudi javno zdravstvo in \u0161olstvo obrnilo trend (ha-ha, mokre sanje); morda je to posledica izdatnih EU sredstev za investicije, ki jih neodvisna scena itak ne more \u010drpati; morda se privatizacija pa\u010d dogaja tam, kjer je mo\u017eno dobro tr\u017eiti storitve (zdravstvo, \u0161olstvo), ne pa v kulturi in umetnosti, kjer v Sloveniji nismo preve\u010d radodarni potro\u0161niki. Morda \u2026<\/p>\n\n\n\n

Katere spremembe glede prostorov za neodvisno kulturo uvaja Zakon o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo; so pozitivne (negativne)? Kaj jim \u0161e manjka?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nisem dovolj dobra poznavalka zakonodaje v tem kontekstu, a vsaj v obrisih poznam in imam s tem podro\u010djem tudi izku\u0161nje v to\u010dki, kjer se raba nepremi\u010dnin v lasti dr\u017eave in ob\u010din ve\u017ee na zakonodajo o stvarnem premo\u017eenju dr\u017eave in ob\u010din. Dobro je torej, da je zakon o uresni\u010devanju javnega interesa kot specifi\u010dni zakon \u00bb\u0161el preko\u00ab zakonodaje o stvarnem premo\u017eenju, ki je res ozka in \u00bbza\u0161\u010ditni\u0161ka\u00ab do stvarnega premo\u017eenja, saj ne dopu\u0161\u010da neodpla\u010dnih najemov razen v res posebnih izjemah, kar je ve\u010dino neodvisne scene tako s podro\u010dja kulture kot drugih podro\u010djih do zdaj izklju\u010devalo iz neodpla\u010dnih najemov. \u010ce prav razumem, zakon prina\u0161a nekaj ni\u0161 oziroma odprtin, skozi katere bo neodvisna scena lahko dostopala do brezpla\u010dne uporabe javne kulturne infrastrukture. Manj ugodno je, kot zmeraj, da zakon uporablja dikcijo \u00bblahko\u00ab, ne pa \u00bbmora\u00ab, tako da bo \u0161e vedno odvisno od dobre volje ministrstev, ob\u010din, javnih zavodov, ali bodo \u0161li v tak\u0161no oddajanje ali ne. Manjka torej nekaj prave zaveze dr\u017eave in ob\u010din, da bo v dolo\u010denem dele\u017eu javna kulturna infrastruktura na razpolago za neodvisno sceno. Prav tako manjka ureditev vpra\u0161anja \u0161ir\u0161e rabe javnih prostorov (trgov, ulic, parkov itd.) za namene kulture, ne v smislu dodatnih omejitev, ki so \u017ee (pre)velike, ampak v kontekstu zagotavljanja virov za financiranje za\u010dasne rabe javnih prostorov ipd., s \u010dimer bi podprli del neodvisne scene in hkrati prinesli ve\u010d \u017eivljenja v prostore, ki se spreminjajo v kulise za turiste.<\/p>\n\n\n\n

Ali lahko razvoj mestne kulture z Rogom\/Cukrarno imenujemo gentrifikacija? Zakaj? Kaj sedanja mestna\/dr\u017eavna politika pomeni za razvoj dejanskih neodvisnih prostorov in za kulturo\/umetnost teh prostorov? Jih bodo izrinile, so jih sposobne nadomestiti, gre le za utrjevanje oblasti?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Center Rog in Cukrarna, kot tudi npr. nastajajo\u010di Center Rotov\u017e v Mariboru in \u017ee delujo\u010da \u010cetrt Minoriti, so in bodo privla\u010dni za dolo\u010deno populacijo v mestih, dovolj veliko, da so ti projekti \u00bbstatisti\u010dno upravi\u010deni\u00ab, seveda pa hkrati dolo\u010denih delov populacije ne nagovarjajo in ji ni\u010desar ne nudijo. Glede gentrifikacije, ne vem, v primeru Minoritov bi lahko videli elemente gentrifikacije, saj dejansko gre za so\u010dasno preme\u0161\u010danje \u0161ibkih dru\u017ebenih skupin, ki so prej na tem obmo\u010dju dostopali do poceni stanovanj, najpogosteje Romi, zdaj pa to postaja presti\u017enej\u0161a \u010detrt, ki so jo ti prebivalci primorani zapusti. V primeru Ljubljane je verjetno gentrificirano \u017ee kar mesto kot tako, \u010de gentrifikacijo razumemo v pomenu, ko je zaradi obravnavanja nepremi\u010dnin kot investicijskih prilo\u017enosti namesto kot prostorov za prebivanje prebivalstvo primorano zapu\u0161\u010dati mesto. V primerih Roga, Cukrarne in Rotov\u017ea bi rekla, da gre bolj za spremembo namembnosti. Ne nujno spremembo namembnosti v prostorskem na\u010drtovanju, ampak v interpretaciji tega, kar se v prostorskih aktih imenuje \u00bbcentralne dejavnosti\u00ab. Se bojim, da bi se znalo podobno zgoditi Pekarni v Mariboru, \u010de ne bo odpor dovolj mo\u010dan. Kako se lahko zgodi, da imajo dolo\u010dene ob\u010dinske oblasti dovolj mo\u010di, da spremenijo vsebinsko \u00bbnamembnost\u00ab objekta, je vezano na lokalno politiko. Ljubljana voli istega \u017eupana \u017ee \u0161estnajst let, s tem voli tudi take projekte, kot so Cukrarna in Center Rog kot center kreativne industrije. Tisti, ki delujejo na podro\u010dju kreativnih industrij, so lahko zadovoljni s tem centrom, tudi sama ga vidim kot \u017eivo in funkcionalno okolje za razvoj kreativnih industrij. Po drugi strani je jasno tudi, da so kreativne industrije svojstven sektor, ki ima dolo\u010den poriv zaradi kompatibilnosti s prevladujo\u010do globalno ekonomsko paradigmo in ki pogosto izpodriva umetni\u0161ki sektor, \u0161e posebej neodvisnega. In seveda se ne strinjam s tem, da so bili in kako so bili prej\u0161nji akterji avtonomnega Roga odstranjeni iz igre.  <\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje je, kak\u0161ne rezultate bi dobili, \u010de bi \u0161li z vpra\u0161anji Roga, Pekarne, Metelkove itd. na ob\u010dinske referendume. Se bojim, da bi vse avtonomne cone ugasnili z referendumsko ve\u010dino. No, saj referendumi ustavno niso dovoljeni za odlo\u010danje ve\u010dine proti manj\u0161ini ali mo\u010dnej\u0161ih proti \u0161ibkej\u0161ih, zato tudi v tem primeru, ko imamo manj\u0161insko neodvisno sceno, ne moremo nagovarjati referendumske volje. Poleg tega, \u010de pogledamo lepo tlakovana dvori\u0161\u010da in po\u0161tirkane ograje hi\u0161k v Sloveniji, verjetno ne rabimo psihoanalitika, da nam pojasni, da je vedno ve\u010d teh lepih tlakovcev na trgih slovenskih mest simptom istega \u0161krata iz nezavednega. A vseeno, ho\u010dem re\u010di, Cukrarna, Center Rog, Rotov\u017e, Minoriti itd. so neposredni rezultati ve\u010dinske volje volilcev na ravni ob\u010din. Neodvisna umetni\u0161ka in kulturna produkcija \u017ee po definiciji ni nekaj, kar bo svojo podporo na\u0161lo v ve\u010dinski volji ali v mainstream<\/em> javnih kulturnih politikah, zato mora svoje boje bojevati z drugimi orodji in se utemeljevati z druga\u010dnimi argumenti. Veliko vsebin, na\u010dinov, metod itd., ki jih razvije neodvisna scena, s\u010dasoma pristane v institucionalni kulturi in tudi v javnih kulturnih politikah, ampak to ni kraja idej, to je poslanstvo in pot neodvisne scene, da prina\u0161a novo in to novo spu\u0161\u010da v mainstream<\/em>. Po drugi strani pa je prav zaradi tega poslanstva neodvisne scene le-tej potrebno iz javnih virov zagotoviti finan\u010dno in prostorsko podporo.<\/p>\n\n\n\n

Ne gre pa spregledati tudi tega, da nastajajo novi neodvisni prostori, ki se formirajo v skladu z nekimi novimi predstavami mlaj\u0161ih akterjev. Npr. Plac v Ljubljani, ki ne ka\u017ee, da se bo formaliziral, ostaja neka organiziranost brez organizacije. Ne razvija toliko lastne produkcije kot pa deluje kot platforma v dobesednem pomenu besede, prazne oblike ali prostora. Dopu\u0161\u010dati moramo mo\u017enost, da mlaj\u0161a generacija ne bo ve\u010d toliko \u00bbpatila\u00ab okoli starih skvotov in neodvisnih prostorov, ki jih oblasti \u017eelijo izgnati. Njihovi boji bodo druga\u010dni, oro\u017eja druga\u010dna, \u010detudi poslanstva verjetno podobna.<\/p>\n\n\n\n

Mnogo kulturnih delavcev po Sloveniji meni, da vlada prevelika centralizacija kulturnih sredstev in prostorov v Ljubljani, medtem ko na lokalni ravni velikega posluha za profesionalno neodvisno kulturo ni, saj so se do zdaj praviloma osredoto\u010dali na ljubiteljsko kulturo; to pomanjkljivost sku\u0161a re\u0161evati tudi novi Zakon o uresni\u010devanju javnega interesa v kulturi – kako bodo spremembe vplivale na razvoj lokalne neodvisne kulture? Kako bi lahko \u0161e bolj pomagali neodvisni kulturi in prostorom izven sredi\u0161\u010d?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tega vpra\u0161anja ne vidim toliko vezanega posebej na neodvisno kulturno sceno, ampak bolj kot splo\u0161no vpra\u0161anje centralizacije in urbanizacije. Sem iz Maribora, ne glede na podro\u010dje aktivnosti, \u010de deluje\u0161 v civilni dru\u017ebi, v NVO-jih, bistveno te\u017eje dostopa\u0161 do virov v Mariboru kot v Ljubljani. Prav tako se s centralizacijo dr\u017eave borijo javne institucije. Regije se borijo za pravi\u010dnost pri delitvi virov iz kohezijskega in razvojnega sklada Evropske unije, kar je spet vezano na centralizacijo ali celo polarizacijo dr\u017eave, namre\u010d vzhodna in zahodna regija sta razvojno svetlobna leta dale\u010d narazen. Ne vem, ne vidim pravih odgovorov na ta problem. Ve\u010dina mo\u010di urbanih sredi\u0161\u010d ali dr\u017eavnih prestolnic izhaja iz tega, da ljudje kot prebivalci in z na\u0161imi organizacijami in podjetji kot po neki centrifugalni logiki trumoma silimo v sredi\u0161\u010da, s tem jih delamo \u0161e bolj mo\u010dna in osredinjena in posledi\u010dno \u0161e ja\u010damo to silo, ki v svoje sredi\u0161\u010de vle\u010de nove ljudi in organizacije. Moja osebna izku\u0161nja je, da se spla\u010da malo stopit ob rob in pogledat, \u010de so kje na robu kaki \u00bbostanki\u00ab; na teh robovih sila, ki vle\u010de h koritu, ni tako mo\u010dna, pa tudi komol\u010dit se ni treba tako zelo, ker ni toliko komolcev. Te\u017eko bo samo zakon spremenil obstoje\u010do logiko ljudi, ko zavoljo ukvarjanja z neodvisno kulturo in umetnostjo spontano kotirajo v urbana sredi\u0161\u010da in\/ali v prestolnico, na periferiji pa se kot edina razlika od institucionalne kulture razvija ljubiteljska kultura, kar je fajn, a ne dovolj. Poleg tega pa ima periferija vedno ve\u010d javne kulturne infrastrukture. \u010ce na\u0161a ve\u010dja mestna sredi\u0161\u010da postajajo bolj kot ne neka kulisa za turiste, lahko prebivalci premislimo o tem, kje \u017eiveti in delati. V\u010dasih se je smiselno boriti za nek prostor, v\u010dasih pa je bolj takti\u010dno, da se ga zapusti in poi\u0161\u010de nov prostor. Ne vem, javne politike decentralizacije so tako uspe\u0161no izigrane vselej znova, ker je tista sila, ki vle\u010de v sredi\u0161\u010de, tako mo\u010dna. Osebno se lahko ljudje (v nekih svojih pogojih seveda) odlo\u010damo in izbiramo kraje \u017eivljenja in dela, kar bi pri dolo\u010deni kriti\u010dni masi tudi lahko prineslo nekaj rezultatov. Ne poznam nekih analiti\u010dnih podatkov o tej temi, mi pa \u0161tevilni kolegi omenjajo, da vedno bolj kotirajo k projektom v malih krajih, na pode\u017eelju ipd., kar bi znalo voditi k zmanj\u0161anju tiste srkajo\u010de sile sredi\u0161\u010d, nekaj spodbude s strani zakona lahko ta trend okrepi, \u010de je \u017ee trend, ne more pa ga ustvariti, \u010de ga \u0161e ni. Javne politike (zakoni, subvencije itd.) so en element v zgodbi, so nek formalni pogoj, konkretna dejavnost akterjev na sceni pa je tudi klju\u010den element, ki prevede te pogoje v prakso, tak\u0161no ali druga\u010dno. Decentralizacija poleg primerne javne politike terja tudi od vseh nas, da malo manj nasedamo ble\u0161\u010davi lu\u010di sredi\u0161\u010d. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babi\u010d \u017ee ve\u010d kot dve desetletji premi\u0161lja in sooblikuje podro\u010dja, kjer se prepletajo dru\u017ebeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso \u2013 od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov … Preberi ve\u010d o Pogovor z doc. dr. Karolino Babi\u010d: Neodvisni prostori kot prostor svobode in odgovornosti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-10467","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10467"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10467\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10470,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10467\/revisions\/10470"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10467"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10467"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}