{"id":10389,"date":"2025-10-23T14:16:11","date_gmt":"2025-10-23T14:16:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10389"},"modified":"2025-10-24T09:30:28","modified_gmt":"2025-10-24T09:30:28","slug":"asociacija-se-pridruzuje-kampanji-proti-pokojninski-reformi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/10\/23\/asociacija-se-pridruzuje-kampanji-proti-pokojninski-reformi\/","title":{"rendered":"Asociacija se pridru\u017euje kampanji proti pokojninski reformi"},"content":{"rendered":"\n
\"Foto:
Foto: Emanat<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Dru\u0161tvu Asociacija smo se odlo\u010dili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati \u010dlanstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odlo\u010ditev smo sprejeli na podlagi ve\u010d razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splo\u0161nem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetni\u0161kem sektorju niti \u0161ir\u0161e, in bo na dolgi rok \u017ee tako te\u017eaven socialni in materialni polo\u017eaj teh delavcev \u0161e poslab\u0161ala. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona ob\u0161irno odzvali, na\u0161e pripombe lahko preberete na povezavi.<\/a> Konstruktivno dr\u017eo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udele\u017eili odbora za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in invalide<\/a>, smo v Dr\u017eavni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev<\/a>, sprejetje katerih bi po na\u0161em mnenju dejansko izbolj\u0161alo polo\u017eaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer \u010drtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev \u010dlena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki zna\u0161a 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in ka\u017eejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slab\u0161em materialnem in socialnem polo\u017eaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upo\u0161tevane.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Kako oddam podpis?<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sprememba formule za usklajevanje pokojnin<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ukrep, ki bo najbolj radikalno zarezal v vi\u0161ino pokojnin, je sprememba formule za usklajevanje pokojnin. Vlada je tekom zakonodajnega postopka polno uveljavitev spremenjene formule sicer zamaknila, a to ne spremeni dejanskega u\u010dinka. Po veljavni zakonodaji se pokojnine usklajujejo za 60 % rasti povpre\u010dne bruto pla\u010de in za 40 % povpre\u010dne rasti cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. Uskladitev pokojnin je izra\u017eena v odstotku in je se\u0161tevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Vlada z reformo predlaga spremembo omenjene formule tako, da bi se z letom 2045 upo\u0161tevalo zgolj 20% rasti pla\u010d in 80% inflacije. <\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo pridobili izra\u010dune, ki jih je pri sodnem izvedencu s podro\u010dja aktuarstva naro\u010dil Sindikat zavarovalni\u0161tva Slovenije. Izra\u010duni ka\u017eejo, da bo po scenariju, ki temelji na zgodovinskem gibanju rasti pla\u010d in inflacije, pokojnina posameznika ob upo\u0161tevanju prehodnega obdobja po 30 letih ni\u017eja za 15%, kot bi bila po trenutno veljavni formuli. Po koncu prehodnega obdobja in po polni uveljavitvi nove formule pa bo pokojnina posameznika po 30 letih ni\u017eja za 22% glede na pokojnino, ki bi se usklajevala po trenutno veljavnem principu. <\/p>\n\n\n\n

Da bo na ra\u010dun spremembe usklajevanja pri\u0161lo do prihranka na strani pla\u010dnika, tj. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter prora\u010duna RS potrjujejo tudi podatki In\u0161tituta za ekonomska raziskovanja, ki jih je slovenska vlada predlo\u017eila Evropski komisiji. Do leta 2070 naj bi se s spremembo formule za usklajevanje privar\u010devalo kar 1,65 odstotne to\u010dke BDP-ja, ki ga namenjamo za pokojnine. Klju\u010dna te\u017eava s spremembo formule je torej ta, da bi se zaradi dejstva, da pla\u010de praviloma rastejo hitreje od inflacije, pokojnine vsako leto usklajevala v ni\u017ejem odstotku, kot so se do sedaj, kar pomeni, da bi upokojenke in upokojenci na ra\u010dun prejeli ni\u017eje pokojnine, kot bi jih po veljavni zakonodaji. Te pokojnine bodo posledi\u010dno izgubljale na vrednosti dlje, kot bo oseba v pokoju. \u010ce bo upokojenec ob upokojitvi prejemal 70% svoje povpre\u010dne pla\u010de, bo po 20 letih ta odstotek padel na 53% pla\u010de. Dr\u017ei, da vlada omenjen var\u010devalni ukrep kompenzira z dvigom odstotkov za odmero pokojnine, in sicer iz 63,5% za 40 let pokojninske dobe na 70% za 40 let pokojninske dobe in uvedbo t.i. zimskega dodatka. A tu naletimo na novo te\u017eavo, ki smo jo v dru\u0161tvu v sklopu na\u0161ih zagovorni\u0161kih prizadevanj morali izpostaviti \u2013 gre za delovno dobo prekarnih delavk in delavcev. <\/p>\n\n\n\n

Status prekarnih delavk in delavcev na podro\u010dju kulture ter pokojninska doba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da je kulturno-umetni\u0161ki sektor bistveno in nadpovpre\u010dno prekariziran, ni treba posebej poudarjati, te\u017eava v povezavi s pravicami iz pokojninskega zavarovanja pa je predvsem v tem, da so bili pred letom 2014 \u0161tevilni prekarni delavci v praksi izvzeti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. \u0160ele leta 2014 so namre\u010d v veljavo stopile dolo\u010dbe zakona ZPIZ-2, ki je urejalo zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja. Gre za delo ali storitev, kadar se pla\u010dilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, \u0161teje za dohodek, ki ni opro\u0161\u010den pla\u010dila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Te dolo\u010dbe so skladno s 130. \u010dlenom ZPIZ-2 dolo\u010dile, da se trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih dose\u017eenih 60 odstotkov povpre\u010dne mese\u010dne pla\u010de iz leta, za katero se opravi izra\u010dun, vendar najve\u010d 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Delo preko pogodb civilnega prava se je torej za\u010delo v\u0161tevati v pokojninsko dobo. Podobno se je leto kasneje pri\u010delo upo\u0161tevati tudi \u0161tudentsko delo. Delo, opravljeno na teh podlagah pred letom 2014, se tako ni \u0161telo v pokojninsko dobo, kar \u017ee predstavlja realno te\u017eavo za nekatere, ki se upokojujejo danes, v bodo\u010de, pa bo tovrstnih primerov v sektorju vse ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo izvedli anketo med takrat \u0161e samozaposlenimi v kulturi (povpre\u010dna starost 45 let), ki je pokazala, da se bo velika ve\u010dina upokojevala po starostnem pogoju, ki bo po predlogu pokojninskega zakona zna\u0161a 67 let, a brez pogoja polne pokojninske dobe, tj. 40 let. Kar 70% vpra\u0161anih pri starosti 67 let ne bo izpolnilo pogoja 40 let pokojninske dobe. Njihova pokojninska doba bo v povpre\u010dju zna\u0161ala 35 let. V praksi to pomeni, da za te delavke in delavce tudi odmerni odstotek za pokojnino ne bo zna\u0161al 70%, ampak manj. Od leta 2025 naprej, ko se izte\u010de prehodno obdobje, bo odmerni odstotek za 35 let pokojninske dobe zna\u0161al 62%, kar je manj, kot danes zna\u0161a odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe. To v praksi pomeni ni\u017ejo pokojnino, dodatna te\u017eava pa je v temu, da po zakonu posamezniku, ki ni zbral vseh 40 let pokojninske dobe, ne pripada tako imenovana zagotovljena pokojnina. Slednja predstavlja socialni korektiv, dolo\u010dena je v fiksnem znesku, ki se redno usklajuje in tako predstavlja minimalno pokojnino za polno dobo. Trenutno zagotovljena pokojnina zna\u0161a 782 evrov. A do te pokojnine omenjeni prekarci zaradi manjkajo\u010dih let dobe ne bodo upravi\u010deni. Pokojnina jim bo tako odmerjena od (po ve\u010dini minimalne) osnove in od ni\u017ejega odmernega odstotka. V dru\u0161tvu se tako \u017ee sedaj soo\u010damo s primeri, kjer se nagrajenim in svetovno priznanim ustvarjalcem odmerja pokojnino v vi\u0161ini med 550 \u2013 600 EUR. Zaradi nedavnih sprememb Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo bodo samostojne delavke in delavci v kulturi sicer lahko \u0161e naprej ostajali v statusu in opravljali delo, vse dokler ne dose\u017eejo 40 let pokojninske dobe. A takrat bodo v povpre\u010dju stari 72 let, kar pomeni, da je pod velikim vpra\u0161ajem, \u010de bodo delo sploh lahko opravljali oziroma ali ga bodo sploh fizi\u010dno zmo\u017eni opravljati. Zelo verjetno se bodo \u0161tevilni soo\u010dali z zdravstvenimi te\u017eavami, drugi pa se bodo primorani odlo\u010diti za upokojitev z ni\u017ejim odmernim odstotkom. Dodatna te\u017eava, ki jo prina\u0161a vladna reforma, pa je, da se z reformo pove\u010dujejo razlike med odmernimi odstotki za posamezna leta. \u010ce je trenutno razlika pri odmeri za 36 let in 37 let dobe 1,36 odstotne to\u010dke, bo po novem ta razlika zna\u0161ala 1,6 odstotne to\u010dke. Razlika za vsako nadaljnje leto dobe bo tako ve\u010dja, prav tako pa bodo ve\u010dje razlike v odmerjenih pokojninah.<\/p>\n\n\n\n

V ta namen smo kot predlog amandmaja k pokojninski reformi poslali predlog, da bi se zagotovljena pokojnina v fiksnem znesku priznala tudi tistim, ki so dosegli 36, 37, 38 ali 39 let pokojninske dobe. V tem primeru bi bili fiksni zneski nekoliko zni\u017eani, kljub temu pa bi bili bistveno vi\u0161ji od tistih, ki bi jim bili izpla\u010dani po zakonu. Za posameznika, ki mu je po 36 letih dela odmerjena pokojnina v vi\u0161ini 580 EUR, bi na\u0161 predlog pomenil, da prejme pokojnino v vi\u0161ini 745 EUR. Na\u0161a amandmaja sta bila sicer vlo\u017eena, a so poslanke in poslanci glasovali proti sprejetju. <\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo prepri\u010dani, da bi vsaka reforma pokojninskega in invalidskega sistema morala vsebovati tudi re\u0161itve, ki bi upo\u0161tevale polo\u017eaj vseh tistih, ki bodo zaradi nepravi\u010dnosti preteklih ureditev sistema ob upokojitvi v izrazito slabem materialnem in socialnem polo\u017eaju. Prav socialna varnost v starosti je bila eden klju\u010dnih motivov, da smo se zavzemali za uvedbo karierne dinamike, torej sistema, v katerem se naj samostojnim delavcem v kulturi pla\u010duje prispevke od vi\u0161je osnove, kar bo rezultiralo v vi\u0161jih pokojninah. \u017dal pa bodo nedavne spremembe ZUJIK vplivale predvsem na mlaj\u0161e samostojne delavke in delavce v kulturi. Za tiste, ki v sektorju delujejo \u017ee dalj \u010dasa, je po na\u0161em mnenju treba poskrbeti v okviru pokojninske in invalidske zakonodaje. Enako velja za vse ostale prekarne delavke in delavce, ki so v primerljivem polo\u017eaju in jih reforma izpu\u0161\u010da. Ukrepi reforme bi morali nasloviti problematiko prekarnega dela na splo\u0161no. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker vladna reforma teh delavk  in delavcev ne naslavlja in ker na dolgi rok \u0161e poslab\u0161uje njihov polo\u017eaj ob upokojitvi, se zato pridru\u017eujemo pobudi zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum proti pokojninski reformi. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V kolikor se z zapisanim strinjate in prepoznate, ter smatrate, da bi bila o reformi potrebna \u0161ir\u0161a javna razprava, vas pozivamo, da svoj podpis oddate tudi sami, kar lahko storite do 11.11. 2025. Podpis lahko oddate fizi\u010dno ali v elektronski obliki. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Navodila za oddajo podpisa: <\/strong>https:\/\/stoppokojninski.si\/<\/strong><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Dru\u0161tvu Asociacija smo se odlo\u010dili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati \u010dlanstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odlo\u010ditev smo sprejeli na podlagi ve\u010d razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splo\u0161nem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev … Preberi ve\u010d o Asociacija se pridru\u017euje kampanji proti pokojninski reformi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,12,26,15,3,13],"tags":[],"class_list":["post-10389","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-medsektorsko-povezovanje","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10389","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10389"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10389\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10390,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10389\/revisions\/10390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10389"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10389"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10389"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}