{"id":1029,"date":"2017-03-01T13:17:21","date_gmt":"2017-03-01T13:17:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=1029"},"modified":"2017-03-01T13:44:10","modified_gmt":"2017-03-01T13:44:10","slug":"iz-prve-vrste-mesto-zensk","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2017\/03\/01\/iz-prve-vrste-mesto-zensk\/","title":{"rendered":"Iz prve vrste: Mesto \u017eensk"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: Miha Fras@Maska<\/figcaption><\/figure>\n

Festival Mesto \u017eensk bo letos praznoval \u017ee 23. obletnico delovanja, a Mesto \u017eensk ne za\u017eivi zgolj v oktobru, temve\u010d z razli\u010dnimi intervencijami spodbuja kriti\u010dno umetnost vse leto. <\/strong><\/p>\n

V zadnjih dveh letih ga vodi ena najbolj priznanih ustvarjalk na podro\u010dju sodobnega plesa Teja Reba, s katero smo se pogovarjali v mar\u010devski \u0161tevilki Kulturosfere.
\n<\/p>\n

Prej\u0161nji mesec se je veliko govorilo o Pre\u0161ernovih nagradah, le malo pa o tem, da je bilo od leta 1947 zgolj 9 odstotkov nagrajenk \u017eensk. Kaj menite o pobudi Asociacije, da se spremeni Zakon o Pre\u0161ernovih nagradah tako, da jasno zahteva enakost spolov pri nagrajevanju?\u00a0<\/strong><\/p>\n

V \u010dasu, ko sem sodelovala v Upravnem odboru Pre\u0161ernovega sklada (UO PS), sem se zavzemala za tri stvari.<\/p>\n

Kot prvo sem si prizadevala za enakopraven odnos med javnim in nevladnim sektorjem, da je prepoznana in nagrajena tudi vrhunskost umetnic_kov, \u010digar dela nastajajo pod okriljem t.i. neinstitucionalne umetni\u0161ke produkcije. Gre torej za tiste, ki ne delujejo v javnih zavodih; to so samozaposleni v kulturi, katerih dela producirajo nevladne organizacije, dru\u0161tva, zavodi ali pa tisti, ki delujejo kot avtonomni kolektivi. Pri razumevanju odli\u010dnosti podreprezentiranih podro\u010dij, zagotavljanju diverzitete in prepoznavanja problematike zastopanosti \u201csvobodnih\u201d umetni\u0161kih praks, je potrebna \u201csenzibilizacija\u201d \u010dlanov upravnih odborov za tovrstne umetni\u0161ke prakse, vsebine in formate. Potrebno je tudi zagotoviti, da so komisije uravnote\u017eene, t.j, da so v njenih vrstah tudi poznavalke_ci dogajanja na \u201coff\u201d sceni (torej tisti najbolj aktualni, inovativni, avantgardni, drzni), ki je, kakor to vemo iz zgodovine umetnosti, velikokrat klju\u010dna za estetske, ideolo\u0161ke in miselne preboje.<\/p>\n

Prizadevala sem si tudi za doseganje enakopravnega odnosa med umetni\u0161kimi podro\u010dji: potrebno bi bilo ustanoviti novo komisijo, ki bo pokrivala audio-vizualno umetnost, saj je bila le-ta obravnavana skupaj z uprizoritvenim poljem (komisija za scenske umetnosti). Ob razvoju tega umetni\u0161kega podro\u010dja v zadnjih petdesetih letih je namre\u010d sme\u0161no, da film, animacija, video, intermedija in vse hibridne zvrsti nimajo lo\u010dene obravnave.<\/p>\n

Kot tretje pa se mi zdi klju\u010dno spodbujati enakopraven odnos med spoli. Z dostopnimi analizami in kazalniki je potrebno opozoriti na zelo nizko nagrajenost umetnic in avtoric ter uvesti pozitivne ukrepe, ki bodo to sliko spremenili in kontinuirano opozarjali na reprodukcijo diskriminatornih vzorcev.<\/p><\/blockquote>\n

Le-te namre\u010d zaznavamo v razli\u010dnih kontekstih, poglejmo le sestavo institucij, kot je denimo SAZU. Zagotavljanje enakosti v zasedbah komisij in odborov je vsekakor nujno potrebno, vendar to \u0161e ne zagotavlja \u010duje\u010dnosti \u010dlanic_ov za ugotovljeno problematiko. Zahteva enakosti spolov pri nagrajevanju zato zagotavlja pozornost tam, kjer jo dostikrat umanjka.<\/p>\n

Sedanji UO PS je uvedel spremembe v tej smeri. Vendar vse te izpostavljene to\u010dke ne moremo prepustiti arbitrarnosti dolo\u010denih sestav in komisij, ki so bolj ali manj senzibilne za tovrstna vpra\u0161anja, zato zagovarjam mnenje, da morajo biti zapisane v dokumentu, na katerega se lahko sklicuje, in ki slu\u017ei za opozarjanje, ko pride do ponovnih anomalij.<\/p>\n

Vsi prej na\u0161teti mehanizmi izhajajo iz trenutnega in realnega stanja stvari v dolo\u010deni institucionalni shemi in realnosti na\u0161e dru\u017ebe, zato menim, da je ob viziji preseganja vseh mo\u017enih kategorizacij kljub temu potrebno delovati na in v tistih strukturah, ki so trenutno vzpostavljene.<\/p>\n

Mo\u010dno neenakopravno razmerje pri nagradah v umetnosti je verjetno odraz stanja na sceni. Kak\u0161ni so pogoji delovanja za \u017eenske ustvarjalke na neodvisni sceni?<\/strong><\/p>\n

Za odraz stanja bi bilo potrebno zbrati in sintetizirati razli\u010dne \u017ee obstoje\u010de analize. Kar lahko zagotovo re\u010demo je, da bolj, ko se podro\u010dje prekarizira, bolj ko se sredstva zni\u017eujejo, bolj raste \u0161tevilo samozaposlenih \u017eensk. No, nenazadnje to lahko opazimo tudi, ko pogledamo vodstva gledali\u0161\u010d. Nekateri napa\u010dno menijo, da je to dokaz o enakih mo\u017enostih. Mislim, da to odseva predvsem finan\u010dno stanje na podro\u010dju kulture.<\/p>\n

Feminizacija poklicev je povezana z ekonomsko in simbolno degradacijo, kultura ni izjema.<\/p><\/blockquote>\n

Problem zaznavamo tudi na podro\u010dju \u0161olstva, pedago\u0161kega kadra. Absurdno majhno \u0161tevilo je tudi obravnavanih avtoric pri pouku sloven\u0161\u010dine, na maturi, itn. Mira – \u017denski odbor Slovenskega centra PEN in druge posameznice so se v preteklih letih intenzivno ukvarjale s tem.<\/p>\n

Samozaposlene in \u017eenske v NVO sektorju so dvojno diskriminirane tudi zaradi pomanjkanja sistemskega financiranja in ote\u017eenih pogojev delovanja znotraj NVO sektorja. Mesto \u017eensk je festival z dolgoletno tradicijo. S kak\u0161nimi izzivi in te\u017eavami se soo\u010date kot NVO in specifi\u010dno znotraj tega kot festival?<\/strong><\/p>\n

Prvi festival je nastal v okviru Urada za \u017eensko politiko leta 1995. Naslednje leto se je ustanovilo dru\u0161tvo, ki poleg prirejanja mednarodnega festivala deluje kot dru\u0161tvo v javnem interesu in sicer z vrsto dogodkov, ki na razli\u010dne na\u010dine spodbujajo dru\u017ebeno kriti\u010dnost in analizo, opozarjajo na diskriminacije ter predlagajo vsebine, ki se spopadajo s tovrstnimi izkrivljenostmi in posku\u0161ajo ustvariti druga\u010den zemljevid kulturnega znanja.<\/p>\n

Prepoznavnost delovanja Mesta \u017eensk v tujini je zelo visoka. Skoraj se ne zgodi, da bi se na obisku na tujih festivalih sodobne umetnosti zgodilo, da profesionalni kader ne bi poznal Mesta \u017eensk. Nemalo kdo izjavi, da je festival odigral pomembno vlogo pri njenem_njegovem razvoju. Zaradi svoje specifi\u010dnosti- meddisciplinarnosti in programacije \u017eenskih ustvarjalk in intelektualk- je bil dolgo \u010dasa unikat v evropskem prostoru. Lahko trdim celo, da je vplival na vrsto tujih platform, ki so sedaj izjemno pozorne tudi na vpra\u0161anje spola, med njimi je vedno ve\u010d mo\u0161kih, ki se predstavijo kot feministi.<\/p>\n

Poleg dolgoletne kontinuitete in kvalitete, smo \u017eal postali tudi prepoznavni zaradi svojega finan\u010dnega stanja.<\/p>\n

Slovenija postaja evropska periferija in marginalni akter, s sredstvi, s katerimi razpolagamo je namre\u010d z vsakim letom bolj ote\u017eeno mednarodno programiranje.<\/p><\/blockquote>\n

Sredstva, ki si jih priborimo na na\u0161ih razpisih za celoten festival bi dejansko lahko pokrili eno ve\u010dje mednarodno gostovanje.<\/p>\n

S tem problemom se sre\u010dujejo vse nevladne organizacije, ki so organizirale prve odmevne neodvisne mednarodne festivale pri nas. Mlaj\u0161i festivali pa se v trenutnem stanju sploh te\u017eko razvijejo ali vzpostavijo kontinuiteto. Umetnice_ki, ki delujejo v negotovih in prekarnih razmerah so pod stalnim pritiskom, tako eksistencialnim kot produkcijskim; ljudje zbolevajo. Zakaj vztrajajo? Zato ker jim je umetnost nuja. Zato, ker je umetnost nujna.<\/p>\n

Kako posku\u0161ate kot NVO diverzificirati svoj prora\u010dun (evropski-nacionalni-lokalni nivo)? Kako gledate na (ne)urejenost spodbujanja zasebnega vlaganja v kulturo s strani dr\u017eave?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Smo na mednarodnem, evropskem, nacionalnem in lokalnem trgu subvencij. Razvijamo mednarodne partnerske projekte in programe, ki jih prijavljamo na mednarodne razpise namenjene kulturi, sociali, izobra\u017eevanju. Te\u017eava, s katero se sre\u010dujemo, je premalo lokalnih in nacionalnih sredstev za konkuren\u010dnost in uspe\u0161nost pri prijavah. V zadnjih letih na teh razpisih konkuriramo namre\u010d tudi z vse ve\u010d javnimi zavodi, ki zaradi fleksibilizacije in ni\u017eanja dr\u017eavne podpore prav tako posku\u0161ajo diverzificirati svoje prora\u010dune.<\/p>\n

Uspe\u0161nost diverzifikacije je mo\u017eno dose\u010di samo z razumevanjem, da mora dr\u017eava vlagati, \u201criskirati\u201d v nove investicije, saj hiranje in zni\u017eevanje dr\u017eavnih podpor lahko prinese samo manj\u0161e mo\u017enosti za pridobivanje mo\u010dnej\u0161ih partnerstev in drugih (mednarodnih) sredstev.<\/p><\/blockquote>\n

Vrtimo se v kolesju postopnega hiranja na obroke. \u010ce je to vizija razvoja, potem si lahko predstavljamo, kak\u0161na prihodnost \u010daka Slovenijo.<\/p>\n

Glede zasebnega vlaganja v kulturo pa je potrebna vzpostavitev ustreznih modelov, ki jih v tem trenutku ni, kljub temu, da poznamo vrsto razli\u010dnih shem. V nobenem primeru ne sme zasebno vlaganje nadomestiti dr\u017eavno, oziroma ga zaradi potencialnih vlaganj ni\u017eati, kot se to dogaja v ZDA. Nasprotno, potrebna je obojestranska odgovornost in vlaganje v vzajemna partnerstva z namenom kolektivnega napredka dru\u017ebe.<\/p>\n

Ste ena najbolj prepoznavnih ustvarjalk na neodvisnem uprizoritvenem podro\u010dju. Kak\u0161ne so klju\u010dne te\u017eave tega podro\u010dja? Kaj menite o posebnem zakonu o uprizoritvenih umetnostih?<\/strong><\/p>\n

Podro\u010dje ni neodvisno, ne more biti neodvisno v ekonomskem smislu. Nosi pa v sebi neodvisnega duha. Ponuja prostor za neodvisno razmi\u0161ljanje, svobodno misel.<\/p>\n

Vsebine, ki jih podro\u010dje ponuja so napredne, kriti\u010dne, avantgardne, ker na njem ustvarjajo umetnice_ki, ki preverjajo estetske meje, ki ne \u017eelijo biti v institucionalnih okvirjih, ki riskirajo, ki so brezkompromisne_i.<\/p><\/blockquote>\n

Vedno ve\u010d je tudi tak\u0161nih, ki bi morda raje delovale_i v institucionalnih okvirjih, vendar so vrata zaprta, saj se institucionalni programi kr\u010dijo, ne zaposlujejo ipd. Podro\u010dje je torej postalo zelo heterogeno. Na njem delujejo zavodi, ki se lahko po vsebinah in aktivnostih primerjajo z javnimi zavodi, vendar z desetinskim budgetom le-teh. Na njem delujejo samozaposlene_i, ki prijavljajo svoja dela na enoletne projektne razpise \u017ee dvajset let in komaj pre\u017eivijo.<\/p>\n

Ve\u010dina ljudi, ki jih poznam, so zelo dobre_i umetnice_ki. Nesmiselno je govoriti o vrhunskosti, kot se to zapoveduje za dostop do statusa. Ne more biti 2000 umetnic_kov na \u201csvobodi\u201d vrhunskih v 2 milijonski dr\u017eavi. Status naj bo pravica do osnovne varnosti, zato ker dela\u0161! Sedanjemu ministru, ki predlaga samozaposlenim v kulturi, da morajo na trg, verjetno ni jasno, da je specifika podro\u010dja ravno ta, da smo na trgu \u017ee ves \u010das: na trgu subvencij. In to zelo omejenih subvencij, tako da je trg vedno bolj neizprosen. Klju\u010dni aspekt razvoja je prepoznanje nevladnih organizacij (t.j. samozaposlenih v kulturi) kot enakovrednih akterjev v kulturi. \u010ce razumemo to enakovrednost med vladnimi in nevladnimi organizacijami, saj oboji tvorijo primerljivo kulturno krajino, produkcijo, ponudbo in diverziteto, je logi\u010dna posledica zagotavljanje primernega in primerljivega strukturnega financiranja za delovanje in razvoj (poleg programskih so nujna tudi neprogramska sredstva, infrastruskturna podpora\u2026).<\/p>\n

Specifika nevladnih organizacij je tudi ta, da veliko njih deluje med in ve\u010ddisciplinarno; zakon, ki bi urejal samo uprizoritveno podro\u010dje je s tega vidika problemati\u010den in ga je potrebno natan\u010dneje analizirati s perspektive, kaj to pomeni za nevladni sektor, ne pa izklju\u010dno skozi prizmo disiplinarno usmerjenih javnih zavodov. Problem nerazumevanja interdisciplinarnosti je prisoten tudi pri samih razpisih, kljub temu, da \u017ee leta opozarjamo na nujnost opustitve tak\u0161nih lo\u010devanj.<\/p>\n

Nedavno spremenjena uredba o samozaposlenih je dvignila veliko prahu. Kako bi moralo biti po va\u0161em mnenju urejeno podro\u010dje samozaposlenih, \u0161e posebej na uprizoritvenem podro\u010dju, da bi bil status razvojno naravnan?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Minister, ki ne razume, da mora svoje samozaposlene spodbujati, podpirati, zagovarjati, ne razume, da so samozaposleni jutri\u0161nja ve\u010dinska delovna sila. \u010ce se ob tem ministrstvo obna\u0161a kot nekak\u0161en finan\u010dni sklad, ki deregulira, fleksibilizira, povzro\u010da deflacijo, nastopi temeljni problem.<\/p>\n

Nekdo, ki ne razmi\u0161lja o uvedbi davkov na najpremo\u017enej\u0161e in na korporacijske dobi\u010dke, ne uredi zasebnega vlaganja v kulturo, se ideolo\u0161ko ne zavzema za izbris oz. nepla\u010dilo javnega dolga, ki ne terja uvida v finan\u010dne transakcije in ne zagotavlja transparentnosti pri razdeljevanju denarja, ki ne podpira ideje horizontalne demokracije pri vertikalnem odlo\u010danju, ki ne verjame v umetnost, v njenem temeljnem konceptu ideje javnega dobrega, ne more razvojno voditi resorja za kulturo.<\/p>\n

Vrednote kulturnega ministrstva ne morejo biti drugo kot antipod neoliberalizma, sicer ni kulturno.<\/p><\/blockquote>\n

Predlagam, da smo samozaposleni v kulturi poskusni zaj\u010dki, v laboratoriju za druga\u010den model koncepta dru\u017ebe in skupnega. Vendar ne tak\u0161ne, kot jo predstavlja ministrstvo za kulturo, po navodilih nekih vi\u0161jih instanc. Status bi lahko mislili kot eksperiment uvedbe minimalnega univerzalnega dohodka (minimalna pla\u010da in pla\u010dilo prispevkov s strani MK, vklju\u010dujo\u010d bolni\u0161ko). Tako bi prepre\u010dili vse ve\u010djo ogro\u017eenost samozaposlenih v kulturi, da \u017eivijo pod pragom rev\u0161\u010dine. To so dodatna sredstva, ki si jih mora MK izboriti in vlo\u017eiti v razvojne ukrepe na podro\u010dju. Ni se bati, da zaradi tega ukrepa samozaposleni ne bi delali\/producirali; kdor pozna sektor, ve, da ti ljudje ne delajo zaradi dobi\u010dka, temve\u010d zato, ker v svoje delo mo\u010dno verjamejo.<\/p>\n

Tak\u0161na re\u0161itev bi ponudila dvoje: vztrajanje pri enem delu in ne mno\u017eenje dela do iz\u010drpanosti; temeljitej\u0161e delo na produkcijah, koprodukcijah in postprodukcijah, doseganje \u0161e bolj\u0161ih rezultatov, inovativnej\u0161ih, trajnej\u0161ih in dolgoro\u010dnej\u0161ih programov, ki jih je potrebno razumeti kot vlaganje v napredek dru\u017ebe.<\/p>\n

Glede na dodatne prihodke, ki bi jih posameznica_k s svojim delom zaslu\u017eil_a, bi uvedli razvojno naravnan in drsni status, ki bi postopoma zvi\u0161eval participacijo v skupno dr\u017eavno blagajno.<\/p>\n

Letos bo minil drugi festival, odkar ste prevzeli vodenje Mesta \u017eensk. Kak\u0161ni so va\u0161i izzivi in na\u010drti v tem letu?<\/strong><\/p>\n

Mesto \u017eensk je dru\u0161tvo, ki deluje celo leto, ne samo za \u010das festivala.<\/p>\n

Lani smo poleg Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti-Mesto \u017eensk, \u010digar namen je predstaviti dela in ideje prodornih, drznih, zanimivih, znanih in neznanih umetnic razli\u010dnih (ne)disciplin, zagnale nekaj ve\u010dletnih kontinuiranih programov, pri katerih \u017eelimo dolgoro\u010dno sodelovati z rednimi zunanjimi sodelavkami_ci, s ciljem raz\u0161iriti na\u0161o izredno malo stalno ekipo.<\/p>\n

Delamo na vzpostavitvi \u0161tudijsko\/raziskovalne sobe, kjer bo za namen raziskovalnih, \u0161tudijskih, umetni\u0161kih in kuratorskih rezidenc dostopen digitaliziran arhiv, knji\u017enica, zbirke gradiv in drugih materialov, ki so se zbirali ve\u010d kot dvajset let. Ta proces urejanja spremlja tudi teoreti\u010dna analiza s ciljem novih publikacij in povezovanja z drugimi podobnimi instituti\/iniciativami v svetu.<\/p>\n

Oblikujemo teren za nedisciplinarno povezovanje umetnosti in znanosti, kjer nas zanimajo prenosi in trenja znanj, inovativna sodelovanja in nova zaposlovanja za oba sektorja.<\/p><\/blockquote>\n

Vzpostavljamo program feministi\u010dne pedagogike, to so razli\u010dne u\u010dne ure, delavnice, mednarodni razstavni projekti, ki so tematsko zasnovani, primarno namenjeni mlaj\u0161im in pedago\u0161kemu sektorju. Ponujamo mentorstvo in podporo mladim umetnicam, producentkam, kuratoricam in razvijamo (ko)produkcijo z mednarodnimi in doma\u010dimi ustvarjalkami. Sodelujemo z regionalno mre\u017eo festivalov, ki izhajajo iz podobnih vrednot in jo nameravamo raz\u0161iriti na \u0161ir\u0161e obmo\u010dje. Tovrstno povezovanje\/solidarnost si prizadevamo krepiti tudi v lokalnem kontekstu, predvsem s skupinami, iniciativami in posameznicami_ki, ki delujejo na podro\u010dju feminizmov, aktivizmov in dru\u017ebene kritike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Festival Mesto \u017eensk bo letos praznoval \u017ee 23. obletnico delovanja, a Mesto \u017eensk ne za\u017eivi zgolj v oktobru, temve\u010d z razli\u010dnimi intervencijami spodbuja kriti\u010dno umetnost vse leto. V zadnjih dveh letih ga vodi ena najbolj priznanih ustvarjalk na podro\u010dju sodobnega plesa Teja Reba, s katero smo se pogovarjali v mar\u010devski \u0161tevilki Kulturosfere.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,15,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-1029","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-nacionalno","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1029","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1029"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1029\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1034,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1029\/revisions\/1034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1029"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1029"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1029"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}