{"id":10289,"date":"2025-09-30T15:43:33","date_gmt":"2025-09-30T15:43:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=10289"},"modified":"2025-09-30T15:44:12","modified_gmt":"2025-09-30T15:44:12","slug":"asociacija-na-odboru-za-delo-drzavnega-zbora-za-pravicno-pokojninsko-reformo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/09\/30\/asociacija-na-odboru-za-delo-drzavnega-zbora-za-pravicno-pokojninsko-reformo\/","title":{"rendered":"Asociacija na odboru za delo dr\u017eavnega zbora \u2013 Za pravi\u010dno pokojninsko reformo!"},"content":{"rendered":"\n

V dru\u0161tvu smo se 10.9.2025 udele\u017eili seje odbora za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in invalide Dr\u017eavnega zbora, ki je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) oziroma tako imenovano pokojninsko reformo. V dru\u0161tvu smo tekom javne razprave podali \u0161tevilne komentarje na vladni zakon, predvsem z vidika u\u010dinka, ki ga bo imel na sedanje in bodo\u010de upokojence, ter na prekarne delavce, ki v kulturno- umetni\u0161kem sektorju prevladujejo.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vodja strokovne pisarne Polona Torkar je v nagovoru opozorila na dejstvo, da bo reforma poslab\u0161ala polo\u017eaj prekarnih delavk in delavcev in naslovila tri klju\u010dne var\u010devalne ukrepe, ki jih predlog reforme vsebuje \u2013 gre za podalj\u0161evanjem upokojitvene starosti na 62 oziroma 67 let, podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja za izra\u010dun pokojninske osnove na najbolj\u0161ih 35 let in novo formulo za usklajevanje pokojnin po kateri se bo v ve\u010dji meri upo\u0161tevala rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, manj pa rast pla\u010d. <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Ukrepi so namenjeni zmanj\u0161anju stro\u0161kov pokojninske blagajne in prora\u010duna, posledi\u010dno pa bodo zmanj\u0161ali standard materialne in socialne varnosti delavcev in upokojencev. V dru\u0161tvu smo odboru za delo predlagali tudi dva amandmaja, ki bi po na\u0161em mnenju pripomogla k zmanj\u0161anju \u0161kodljivosti reforme. S prvim smo predlagali \u010drtanje novih dolo\u010db o usklajevanju pokojnin, kar bi pomenilo, da bi se pokojnine \u0161e naprej usklajevale po stari formuli v kateri se upo\u0161teva 60 odstotkov rasti pla\u010d in 40 odstotkov rasti cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. To je pomembno, ker pla\u010de praviloma rastejo hitreje od inflacije, kar pomeni, da se pokojnine po stari formuli usklajujejo v vi\u0161jem odstotku kot se bodo po novi. Z drugim amandmajem pa smo predlagali raz\u0161iritev instituta zagotovljene pokojnine in s tem re\u0161itev za prekarne delavke in delavce, ki jim vsega opravljenega dela pokojninski sistem ne bo priznal. To pomeni, da bodo te\u017eko zbrali 40 let pokojninske dobe, posledi\u010dno pa lahko zato pri\u010dakujejo nizke pokojnine. Amandmajev poslanke in poslanci niso potrdili.<\/p>\n\n\n\n

S prvim amandmajem smo predlagali , da se institut zagotovljene pokojnine raz\u0161iri in bi veljal tudi za upokojenke in upokojence, ki so se upokojili s 35 leti pokojninske dobe brez dokupa ali ve\u010d. To pomeni, da bi bila pokojnina teh ljudi, ve\u010dinoma prekarcev, v zakonu dolo\u010dena v fiksnem znesku, ki bi zagotavljal primeren nivo socialne in materialne varnosti. Podobno re\u0161itev je predlagala \u017ee vlada Mira Cerarja leta 2017, a je bila v zakonodajnem postopku iz zakona izlo\u010dena. Polona Torkar je poudarila, da se reforma v nobenem delu ne dotika problematike prekarnih delavk in delavcev in da se bodo mnogi med njimi, tudi delavke in delavci s podro\u010dja kulture, upokojevali po starostnem pogoju (po novem 67 let), a brez 40 let pokojninske dobe. To pomeni, da bodo za te delavce odstotki odmere pokojnine ni\u017eji, s tem pa bodo ni\u017eje tudi njihove pokojnine. S predlogom spremembe 26. \u010dlena, bi vsaj pribli\u017eno poskrbeli za njihovo materialno varnost v starosti. Na podlagi ankete o pokojninski dobi delavk in delavcev v kulturi, ki smo jo izvedli v dru\u0161tvu, smo namre\u010d ugotovili, da zaradi izrazito prekarne narave dela mnogi niti v pozni starosti ne bodo dosegli polne pokojninske dobe. Z na\u0161im predlogom bi institut zagotovljene pokojnine tudi ponovno osmislili, saj je v zadnjem \u010dasu pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, odmerjena od najni\u017eje pokojninske osnove, presegla vi\u0161ino zagotovljene pokojnine, s \u010dimer je slednja postala odve\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Z drugim amandmajem smo predlagali \u010drtanje 67. \u010dlena predloga zakona, ki spreminja formulo za usklajevanje pokojnin. Vse projekcije in analize ka\u017eejo, da bo prav ta ukrep realne pokojnine najbolj zni\u017eal, s \u010dimer se bo neposredno poslab\u0161al materialni in socialni polo\u017eaj upokojencev. Zgolj s tem ukrepom bo vlada izdatke za pokojnine do leta 2070 zmanj\u0161ala za skoraj 2 odstotni to\u010dki BDP.<\/p>\n\n\n\n

Tekom nedavne referendumske kampanje o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dose\u017eke na podro\u010dju umetnosti so se prakti\u010dno vsi dele\u017eniki in akterji strinjali, da je materialni in socialni  polo\u017eaj delavk in delavcev v kulturi in umetnosti slab. \u0160iroko strinjanje je bilo tudi, da je v zvezi s tem treba ukrepati in sprejeti ukrepe, ki bodo slab polo\u017eaj odpravili. To je bil tudi namen predlaganih amandmajev. <\/p>\n\n\n\n

\n
Asociacija s predlogoma dveh amandmajev k pokojninski reformi<\/a><\/blockquote>