Nacionalni program za kulturo RS 2008-2011 (pdf), kjer je kot osrednji temelj nacionalne kulturne politike izpostavljen kulturni pluralizem, ki pa je neposredno povezan z zagotavljanjem delovanja nevladnih skupin oz. zunajinstitucionalnih oblik ustvarjanja kulturnih dobrin. Program tudi spodbuja nevladne organizacije in društva k povezovanju.
Zaključki o pomembnosti strukturiranega dialoga s civilno družbo se nahajajo tako v deklaraciji mednarodnega kongresa Organizacije civilne družbe izzovejo organe oblasti, ki je potekal v Ljubljani aprila 2009.
Priporočila mednarodne konference Nove paradigme, novi modeli – Kultura v zunanjih odnosih EU, ki je potekala v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU in kjer je bilo na najvišji evropski ravni ugotovljeno, da je sodelovanje z nevladnimi organizacijami s področja kulture ključnega pomena za zunanje odnose EU in integracijske procese.
Sporočilu Evropske komisije o evropski agendi za kulturo v globaliziranem svetu, ki je bilo objavljeno 10. maja 2007 je eno od glavnih pripočil vzpostavitev odprte metode koordinacije na področju kulture in izboljšanje dialoga z evropsko civilno družbo. Kmalu za tem, 26. in 27. septembra je v okviru portugalskega predsedovanja EU potekal prvi Kulturni forum za Evropo, na katerem je sodelovalo 400 udeležencev s poudarkom na implementaciji “strukturiranega dialoga” s civilno družbo.
Dokument The Rainbow Paper: Intercultural Dialogue – From Practice to Policy and back, ki ga je podpisalo 171 organizacij in 129 posameznikov ter je bil predstavljen Svetu EU, v svojih priporočilih prav tako poudarja pomembno vlogo nevladnih organizacij v družbenem življenju in v ohranjanju kulturne raznolikosti v sodobnih družbah.
The Civil Society Contact Group je jeseni 2006 objavila študijo z naslovom Izboljšajmo civilni dialog (Civil Dialogue, making it work better), ki govori o participaciji NVO v evropskem projektu. Eden od glavnih izzivov, ki ga ta raziskava izpostavi, ima naslov Spremenimo besede v rezultate (Turning the talks into results), ki govori o tem, da posvetovanje med oblastjo in civilino javnostjo lahko pripelje do velikih frustracij, če oblast ne upošteva priporočil civilne javnosti. Ta raziskava poudarja, da posvetovanja med civilno javnostjo in oblastjo ne smejo biti zgolj veščina komuniciranja, temveč mora voditi h konkretnim rezultatom in k politični volji do poslušanja. Nekateri dokumenti, kot npr. Naj se sliši vaš glas v EU, priročnik za nevladne organizacije, so dostopni tudi v slovenskem jeziku.
Zakoni in drugi uradni dokumenti o NVO v kulturi