USPOSABLJANJE (delavnica) NVO IN KULTURA/UMETNOST NA LOKALNIH VOLITVAH V SLOVENIJI

Kategorija: Dogodek

USPOSABLJANJE (delavnica) NVO IN KULTURA/UMETNOST NA LOKALNIH VOLITVAH V SLOVENIJI

Kdaj? Petek, 11. junij 2010, od 10.00 – 16.30

Kje? Projektna soba SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, Ljubljana

Namen in cilji delavnice:

Na podlagi izraženih zahtev in predlogov udeležencev na pripravljanji delavnici NVO in kultura/umetnost na lokalnih volitvah v Sloveniji, ki je potekala 3. junija, se bomo na tej delavnici osredotočili na pripravo kampanije umetnost na lokalnih volitvah in podrobeneje spoznali različne tehnike in strategije dostopanja do odločevalcev.

Program:

10.00 – 10.30 Splošna predstavitev delavnice in pregled različnih tehnik zagovorništva in lobiranja

10.30 – 11.00 Pomemebnost lokalnih volitev in povezave s temami na državni ravni

11.00 – 12.30 Ocena specifičnih kontekstov: Koper, Maribor, Ljubljana

12.30 – 13.30 Odmor (kosilo)

13.30 – 14.30 Splošne zahteve NVO s kulturnega področja – vloga Asociacije

14.30 – 15.30 Specifične zahteve NVO za posamezno mestno občino

15.30 – 16.30 Časovnica aktivnosti in dogodkov – krepitev podpore med NVO s področja kulture

Izvedba:

Ilona Kish je generalna sekretarka organizacije Culture Action Europe (Bruselj, Belgija), ki predstavlja ključnega sogovornika za odločevalce v Evropski uniji o vprašanjih, ki zadevajo področje kulture in dialoga s civilno družbo. Med redne aktivnosti organizacije sodijo tako letne konference, seminarji in usposabljanja kot tudi štirinajstdnevno glasilo in specializirani sestanki.

V letu 2007 je bila organizacija soustanovitelj Platforme za medkulturno Evropo, poleg tega je imela aktivno vlogo tudi v novo ustanovljenem strukturiranem dialogu na ravni EU s področja kulture.

V letu 2007, je Ilona Kish predsedovala civilno družbeni kontaktni skupini (www.act4europe.org), to je medsektorska skupina nevladnih organizacij, ki združuje 8 velikih NVO platform v Bruslju. Culture Action Europe igra aktivno vlogo v tej skupini, ki lobira, in razpravlja o vprašanjih udeležbe in demokracije civilne družbe v Evropi. Pred tem je Ilona Kish delala kot mednarodni vodja projektov v korporativnem sektorju.

Maksimalno število udeležencev: 15

Rok prijave: Sreda, 9. junij, 2010. Na e-mail: aso.kulturanavolitvah@gmail.com

Delovni jezik: angleščina

Organizacija: Delavnico organizira Društvo Asocacija v okviru projekta Mreženje in krepitev kapacitet NVO v kulturi.

Delavnica je brezplačna!

Poročilo s posveta Nevladna organizacija v kulturi in zaposlovanje

Kategorija: Izjave za javnost, Poročila

Pogovor, ki ga je SCCA-Ljubljana pripravil v sodelovanju z Društvom Asociacija kot del skupnega sodelovanja med projektom Mreženje in krepitev kapacitet NVO v kulturi in SCCA / SERVIS, je bil namenjen problematiki zaposlovanja delavcev v nevladnih kulturnih organizacijah.

Projektna soba SCCA je gostila tri gostje, ki so predstavile razvoj nacionalnih strategij in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter možnosti za kulturne delavce.

Prva je nastopila Polona Samec, ki je v imenu Službe za Evropski socialni sklad pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) predstavila izvajanje kohezijske politike EU za obdobje 2007–2013. Razložila je, kako so se sprejemali programski dokumenti, ki med drugim določajo strategijo zaposlovanja. Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) za obdobje 2007–2013 sestavljajo trije operativni programi (OP): 1) OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov, 2) OP razvoja človeških virov in 3) OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture. V nadaljevanju je podrobneje predstavila drugi OP, ki razpolaga s 756 milijoni evrov in je namenjen med drugim tudi preprečevanju brezposelnosti in večji socialni vključenosti ranljivih skupin. Tovrstno pomoč lahko črpajo tudi kulturni delavci in njihovi delodajalci.
MDDSZ je v okviru Evropskega socialnega sklada nosilec aktivnosti za naslednje prednostne usmeritve: izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in zaposljivost, štipendijske sheme, pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti, spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, okrepitev socialne vključenosti in boji proti diskriminaciji, reforma institucij na trgu dela. V obdobju 2007–2013 ima za navedene aktivnosti 400 milijonov evrov. Podrobneje je gostja predstavila tri ukrepe. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti je namenjeno spodbujanju samozaposlovanja, regijske in sektorske mobilnosti in podjetništva. Namen spodbujanja zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih je usposobiti brezposelne in jim pomagati pri vseživljenjski karierni orientaciji. Namen enakih možnosti na trgu dela in krepitve socialne vključenosti pa je ogrožene skupine integrirati v politike zaposlovanja in jih usposabljati za pridobitev ali ohranitev delovnega mesta. Aktivnosti, povezane z razvojem človeških virov iz Evropskega socialnega sklada, izvajata tudi dve drugi ministrstvi. Ministrstvo za kulturo (MK) podpira projekte, ki dvigujejo zaposljivost ranljivih družbenih skupin v kulturi, Ministrstvo za javno upravo pa spodbuja razvoj nevladnih organizacij ter civilni in socialni dialog.
Pomembno vprašanje je bilo, kdo določa in kdo izvaja kohezijsko politiko. Med Evropsko komisijo in upravičenci pomoči so t.i. posredniška telesa, med katerimi so vsa ministrstva in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V času sprejemanja kohezijske politike so pristojna ministrstva definirala svoje prioritete. Po treh letih izvajanja (2007–2010) se zaradi nepredvidenih okoliščin (npr. gospodarska kriza) določene prioritete izdatneje financirajo oz. se zanje sredstva relocirajo iz drugih programov. Prednostno se obravnavajo programi javnih del, samozaposlovanja in odpravljanja brezposelnosti težje zaposljivih in ogroženih oseb. V kulturi se je za problematično izkazala definicija težje zaposljivih in ogroženih oseb.

Po mnenju iz občinstva so poleg ranljivih družbenih skupin, ki so trenutno definirane v razpisu Ministrstva za kulturo (npr. pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencev ter invalidi), tudi vsi, ki v nevladnih kulturnih organizacijah delajo na podlagi avtorskih pogodb ali v okviru kratkotrajnih projektov. Njihovo delo je odvisno od projektnega financiranja in so zato za delodajalce velikokrat prevelik strošek, da bi jih lahko redno zaposlili vsaj za določen čas. Za naslednje programsko obdobje (2014–2020) bi bilo zato potrebno redefinirati skupino ranljivih družbenih skupin na področju kulture in vanjo vključiti tudi vse prekerne delavce in samozaposlene v kulturi. Kako to storiti? Nasvet gostje Polone Samec je bil, da se predloge naslovi na ministra za delo in državne sekretarje na MDDSZ.

Iz Zavoda za zaposlovanje RS se je pogovora udeležila Mojca Ulaga, ki je predstavila, kako se v praksi izvajajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ). APZ je nabor ukrepov, s katerimi država aktivno posega na trg dela. Za izvajanje je pristojen Zavod za zaposlovanje RS. V letu 2010 je za izvajanje ukrepov na voljo 137 milijonov evrov, od tega iz proračuna 59,8 milijona evrov in Evropskega socialnega sklada (ESS) 78,2 milijona evrov. APZ se tako v večjem delu financira iz sredstev ESS. APZ sestavljajo 4 ukrepi: 1) svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, 2) usposabljanje in izobraževanje, 3) spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, 4) programi za povečevanje socialne vključenosti. V programe se lahko vključi le brezposelna oseba, prijavljena na zavodu. Za nekatere programe mora biti oseba dolgotrajno brezposelna, najmanj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih. Mojca Ulaga je predstavila zlasti za nevladne kulturne organizacije zanimive programe: delovni preizkus (1 mesec), usposabljanje na delovnem mestu (do 2 oz. do 6 mesecev), usposabljanje absolventov na delovnem mestu, spodbujanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb in težje zaposljivih oseb, javna dela , povračilo prispevkov delodajalca.

Podrobneje je spregovorila o javnih delih; v letu 2010 je na voljo 35 milijonov evrov, vanje pa želijo vključiti 7.000 oseb. Javno delo je projektna zaposlitev in ne more nadomestiti obstoječe delovno mesto oz. redno delo. Ker se trenutno spreminja zakon, ki določa javna dela, se je beseda ustavila tudi pri tej problematiki. Spremembe zakona predvidevajo povečanje števila ur (iz 30 na 40 ur tedensko), višina plač bo zmanjšana za 6. in 7. stopnjo izobrazbe, v programe javnih del bodo starejše in invalidne osebe lahko vključene dlje časa. Kako se kultura vključuje v programe javnih del? Ministrstvo za kulturo predlaga programe javnih del, ki so uvrščeni v Katalog programov javnih del. V njem so določena javna dela, ki pomenijo pomoč kulturnim organizacijam in društvom zaradi evidentiranja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine, povečanja javne dostopnosti kulturno-umetniških programov in prireditev ter podpiranja kulturnega razvoja. Med programi je zastopanost sodobne umetnosti manjša.

Na koncu je Mojca Ulaga predstavila še ukrepe APZ za fizične osebe oz. pomoč pri samozaposlitvi. Do pomoči so upravičene le brezposelne osebe ali osebe v postopku izgubljanja zaposlitve. Ker je bilo v občinstvu kar nekaj samozaposlenih v kulturi, se je pojavilo vprašanje, do česa je upravičena ta skupina. Če gre za brezposelno osebo, ki je prijavljena na zavodu in si za karierno pot zastavi pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, je do pomoči upravičena. Če pa oseba že ima status, pa je trenutno brez dohodkov, ne more pridobiti pri zavodu denarnega nadomestila, ampak se lahko za denarno socialno pomoč obrne le na center za socialno delo.

V nadaljevanju pogovora je Mojca Jurič z Ministrstva za kulturo (MK) poudarila, da so samozaposleni v kulturi posebna oblika ogrožene zaposlitve. Trenutno je v razvid samozaposlenih vpisanih okrog 2500 oseb, od tega jih je okrog 1200 upravičencev za kritje socialnih prispevkov. Na MK deluje medresorska projektna skupina za celostno ureditev položaja samozaposlenih v kulturi. Predlog, ki bi pomagal pri ohranitvi tovrstnih delovnih mest, je, da se za samozaposlene brez dohodkov uvede poseben status “začasne brezposelnosti”, ki bi omogočala pridobitev različnih oblik pomoči. V kolikor to zakonsko ni možno, je potrebno poiskati druge mehanizme (izven okvira nadomestila za primer brezposelnosti), s katerimi bi se olajšal položaj kulturnih delavcev, ki se začasno znajdejo v težavah.

Priporočila pogovora o zaposlovanju v kulturi so:

  1. Sodelovati pri oblikovanju smernic kohezijske politike za novo programsko obdobje 2014–2020, kjer je v okviru Evropskega socialnega sklada med ranljive družbene skupine potrebno vključiti tudi kulturne delavce v nevladnih organizacijah (od samozaposlenih, honorarcev do projektno zaposlenih).
  2. Programe javnih del v kulturi sooblikovati in izvajati v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in občinami, tako da so programi javnih del za nevladne organizacije čim manjše finančno breme in da se vanje lahko vključi več oseb.
  3. Poskusiti vključiti samozaposlene v kulturi v aktivne politike zaposlovanja z zavedanjem, da gre za ogroženo obliko zaposlitve.
  4. Projektna skupina za samozaposlene v kulturi pri Ministrstvu za kulturo naj si prizadeva za vzpostavitev svoje predstavniške organizacije, npr. skozi aktivno vključitev v kulturniško zbornico.

Poročilo in posnetek s posveta Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije

Kategorija: Izjave za javnost, Poročila

V sredo, 19. maja 2010, je v organizaciji Društva Asociacija v Stari Mestni elektrarni – Elektro Ljubljana potekal posvet Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije, ki je v konstruktivnem dialogu združil predstavnike in predstavnice nevladnih organizacij, odločevalce, podjetja in raziskovalce.

V omizju, ki ga je moderirala Vesna Čopič, strokovnjakinja za kulturne politike in strateški menedžment v kulturi, so sodelovali Janoš Kern, direktor ustanove Imago Sloveniae, Igor Lah, poslovnež in zbiratelj, Maja Lapajne, direktorica marketinga v družbi Trimo, d.d., Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS in Andrej Srakar, doktorski študent na Ekonomski fakulteti. V občinstvu je bilo evidentiranih 42 udeležencev.

Sogovorniki so v dinamični debati s kritično distanco pojasnili kompleksen kulturnopolitični, ekonomski in družbeni vidik zasebne skrbi za kulturo ter s stvarnim pogledom ovrgli marsikatere mite in verjetja o donacijah, sponzoriranjih in vlaganjih v kulturo.

Na vprašanje, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bile za sponzorje zanimive tudi nevladne organizacije in manjši producenti, Janoš Kern odgovori, da je bistveno, da se poveča odmevnost projektov NVO, ker imajo v primerjavi z velikimi javnimi zavodi manjše možnosti za pridobitev sponzorjev. Zato bi bilo potrebno delati v smeri večje prodornosti NVO, katerih težava je, da imajo zaradi omejenih sredstev pomanjkljivosti v kadrovskih, prostorskih, pa tudi tehničnih potencialih. Kern vidi odgovor na to situacijo v mreženju, ki bi omogočalo skupne storitve za manjše producente (npr. skupna storitev za stike z javnostmi in promocijo). Večjo vidnost pa bi omogočilo tudi povezovanje programov. Prav tako je neizkoriščeno področje povezovanja javnih zavodov in NVO, čepav je v zakonu zapisano, da je to eden od bodočih načinov razvoja kulture. Kern meni, da bi moralo na tem področju Ministrstvo za kulturo najti model, kako vzpodbujai javne zavode, da bi več sodelovali z NVO, saj zaenkrat javni sektor partnerstvo z NVO večinoma dojema kot konkurenco ali pa kot način, kako po zasoljenih cenah oddjati prostore. Moderatorka Vesna Čopič je dodala, da bi v Sloveniji potrebovali novo organizacijsko kulturo, ki bi določene omejitve, ki izhajajo iz majhnosti države, lahko spremenila v našo prednost.

V zvezi s temo javno zasebnega partnerstva je moderatorka povedala, da je bil v času prejšnje vlade narejen predlog zakona o zasebnih vlaganjih v kulturo, ki  pa je ostal “v predalu”. Državnega sekretarja Pelka je vprašala, kakšen je njegov odnos do vložitve v proceduro zakona o zasebnih vlaganjih v kulturo, ki bi vztrajal na davčnih olajšavah za kulturne investicije.

Po mnenju Stojana Pelka je potrebno potegniti temeljno mejo med zasebnim sektorjem in javnim interesom in med nalogami države. Meni, da je v tem trenutku naloga ministrstva prej na novo definirat nekatere zaveze javnega interesa države kot pa da zgolj goji iluzijo oziroma skušnjavo, da je tam nekje zunaj zelo veliko denarja. Pri tem meni, da je potrebno v situaciji krize nekatere od teh prioritet drugače postaviti, pri čemer pa po njegovem prva od prioritet ne bi smele biti davčne olajšave.

Andrej Srakar pove, da znanstveni kazalci kažejo na to, da družba s prehodom v postmodernizacijo prihaja tudi do postmodernističnih vrednot, ki niso nujno vezane zgolj na preživetje. Meni, da vlaganje v kulturo ni izgubljen denar za ekonomijo. V zadnjih letih se pojavlja vrsta študij, ki kažejo na donosnost kulture, a so bile deležne tudi mnogih kritik. Sam meni, da ima kultura vsaj dve vrednosti – ena je ekonomska, drugo pa bi lahko opislali kot psihično zadovoljstvo ali ljubezen do umetnosti in to je del, ki nikakor ni zanemarljiv ter se ga da tudi pokazati v ekonomskem smislu. Srakar meni, da da je sponzorstvo odraz splošne družbene kulture in odnosa do umetnosti. V razvitih državah je več sponzortsva in tudi več različnih oblik sponzorstva.

Maja Lapajne je prepričana, da je kulturno sponzorstvo in donatorstvo dober posel in več kot posel. Vlaganje v kulturo je tudi vlaganje v prepoznavnost, v “podobo” korporativnih in produktnih blagovnih znamk. Ko vlagamo v kulturne, športne in druge dejavnosti gojimo nek zdrav duh v celi družbi, s čimer prispevamo tudi k temu, kakšni bodo bodoči zaposleni in bodoči kupci. Kar se tiče kriterijev za sodelovanje s kulturnimi organizacijami, je pomembno, ali je predlagani projekt v skladu z njihovimi vrednotami – ali je drugačen, inovativen, prodoren, ipd. Pri večini prosilcev za sponzorstvo pogreša ravno prodornost. Meni, da bi kulturne organizacije morale nehati pisati prošnje, temveč podjetjem raje podajati predloge za partnerstva, pri čemer pa je seveda potrebno preučiti tudi vrednote in kulturo podjetja. Nenazadnje je po njenem mnenju potrebno v celotni družbi, ne le pri podjetij, okrepiti zavest o kulturi. Po drugi strani pa bi morali kulturniki bolje spoznati področje managementa in interese podjetij. Država bi lahko prispevala s tem, da bi, na priemr, pri javnih razpisih dala prednost družbeno osveščenim podjetjem, ki vlagajo v kulturo.

Funkcija omenjenega posveta je bila tudi praktično preverjanje dispozicije o Vlaganjih v kulturo in nevladne organizacije, ki sta jo za Društvo Asociacija v okviru projekta Mreženje in krepitev kapacitet nevladnih organizacij v kulturi pripravila Vesna Čopič in Andrej Srakar. Dopolnjena dispozicija s priporočili bo vsej zainteresirani javnosti kmalu dostopna na spletni strani društva Asociacija.

Integralna vsebina posveta je dostopna na magnetogramu:

This text will be replaced by the flash music player.